11. 3. 2007 | Mladina 9
Visokošolski denar za politične prijatelje
Visokošolska politika v rokah ozkega kroga vladi naklonjenih posameznikov
Peter Jambrek
© Denis Sarkić
Ustava v 58. členu pravi, da način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol ureja zakon. Vendar pa Zakon o visokem šolstvu v 75. členu določa, da se financiranje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov "podrobneje uredi s posebnim predpisom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije". Ta predpis se imenuje "Uredba o financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerze od leta 2004 do leta 2008", sprejme jo vlada, pripravi pa kar minister za visoko šolstvo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 3. 2007 | Mladina 9
Peter Jambrek
© Denis Sarkić
Ustava v 58. členu pravi, da način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol ureja zakon. Vendar pa Zakon o visokem šolstvu v 75. členu določa, da se financiranje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov "podrobneje uredi s posebnim predpisom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije". Ta predpis se imenuje "Uredba o financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerze od leta 2004 do leta 2008", sprejme jo vlada, pripravi pa kar minister za visoko šolstvo.
Čemu takšno naštevanje? Če poenostavimo, v praksi ni več hierarhije, ki naj bi zagotavljala, da financiranje visokega šolstva ureja zakon. Pač pa se s financiranjem dejansko ukvarja minister Jure Zupan. In posledice? Ob fiksnem proračunu za visoko šolstvo in zaradi odločitve nove vlade, da bo iz tega proračuna financirala tudi zasebne visokošolske zavode, pač minister namenja vedno manj denarja javnim visokošolskim zavodom, vedno več pa zasebnim. Problem je le še večji, ker vlada že skoraj dve leti zamuja s sprejemom "Nacionalnega programa visokega šolstva 2006-2010", ki naj bi bil osnovni dokument razvoja visokega šolstva v Sloveniji. Poleg tega Slovenija ne premore od politike neodvisne nacionalne agencije za preverjanje kakovosti in podajanje predlogov za razvoj visokega šolstva. To vlogo zato opravlja kar svetovalni organ vlade, Svet RS za visoko šolstvo, ki ga je do nedavna vodil dr. Peter Jambrek.
V takšnih razmerah v zadnjem času brez ustreznega načrta razvoja visokega šolstva predvsem po politični ali osebni liniji rastejo nove in nove zasebne univerze in fakultete. Kot rečeno, omejeni visokošolski proračun razporeja kar minister.
Pravno neurejeno področje, ki ustreza predvsem do nove vlade prijaznim strokovnjakom z idejami po deregulaciji visokega šolstva, pa dejansko pomeni kršitev ustave. Na to opozarja tudi profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in nekdanji prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Leban: "Uredbo in način financiranja pa lahko svojevoljno spreminja gospod minister. In tako o ustavni tematiki, ki naj bi jo urejal zakon, odloča minister. Tu enostavno nekaj ni prav."
