Vanja Pirc

 |  Mladina 11

Duh fevdalizma v Nazarjah

Ljubljanska nadškofija odpustila 138 lesnih delavcev

Cerkveni gozdovi

Cerkveni gozdovi
© Matej Leskovšek

V teh dneh mineva leto dni, odkar je moralo v likvidacijo Gozdno gospodarstvo Nazarje (GGN). Razlog je znan. GGN se z novim lastnikom tamkajšnjih gozdov, z Nadškofijo Ljubljana, ki so ji bili gozdovi vrnjeni v upravljanje z denacionalizacijo, nikakor ni uspelo dogovoriti o kakršnemkoli nadaljnjem sodelovanju. Brez dela je ostalo 138 delavcev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc

 |  Mladina 11

Cerkveni gozdovi

Cerkveni gozdovi
© Matej Leskovšek

V teh dneh mineva leto dni, odkar je moralo v likvidacijo Gozdno gospodarstvo Nazarje (GGN). Razlog je znan. GGN se z novim lastnikom tamkajšnjih gozdov, z Nadškofijo Ljubljana, ki so ji bili gozdovi vrnjeni v upravljanje z denacionalizacijo, nikakor ni uspelo dogovoriti o kakršnemkoli nadaljnjem sodelovanju. Brez dela je ostalo 138 delavcev.

Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ljubljanski nadškofiji je bilo leta 2005 v začasno upravljanje vrnjenih več kot 8100 hektarov gozdov in zemljišč v Zgornji Savinjski dolini. Postopek denacionalizacije sicer še ni končan, ko bo, pa naj bi imela nadškofija v upravljanju skupno okrog 11.250 hektarjev gozdov in drugih površin. V državni lasti naj bi medtem ostalo le okoli 300 ali 400 hektarjev gozdov. Za te gozdove je sicer vse od leta 1953 skrbelo GGN, v katerem so bili zaposleni večinoma domačini. Ko je postalo jasno, da bodo dobili gozdovi novega lastnika, je GGN, tudi zato, da delavci ne bi ostali brez dela, nadškofiji ponudilo nadaljnje sodelovanje. Predlog je bil tak: če bi lahko družba ali zaposleni v njej kakorkoli pridobili delo v denacionaliziranih gozdovih, se bo GGN odpovedalo vsem odškodninskim in tožbenim zahtevkom. A Nadškofija Ljubljana na predlog ni odgovorila. Sledila je še ena ponudba. Odgovora spet ni bilo. GGN ni preostalo drugega, kot da sproži likvidacijski postopek.

Odkar je upravljanje gozdov prevzela Nadškofija Ljubljana, pa je vse večkrat slišati, da naj ne bi bila ravno dober gospodar. Niti pri upravljanju gozdov niti pri sodelovanju z lokalno skupnostjo. Po naših informacijah naj namreč nadškofija za sečnjo in spravilo lesa ne bi zaposlila niti enega delavca, ki je izgubil službo v GGN. Še huje, tudi sicer naj ne bi zaposlila niti enega delavca. Namesto domačih naj bi cerkev za delo v gozdovih najela kar izvajalce iz sosednje Avstrije. Nadškofija naj bi zanemarjala tudi lokalna podjetja, ki so živela od predelovanja lesa iz tamkajšnjih gozdov. Večino lesa naj bi namreč izvozili v Avstrijo. Problematično pri tem pa naj bi bilo, da naj bi prodaja potekala nenadzorovano, brez ustreznih meritev in evidenc o dejanskih količinah in kakovosti odpreme lesa. Mnogi Nazarjanom naj bi se zaradi vsega tega cerkev zelo zamerila. Predvsem zato, ker jim jemlje kruh.

Na Nadškofiji Ljubljana smo poskušali očitke seveda preveriti. Zanimalo nas je, ali nadškofija za dela v gozdovih res ni zaposlila niti enega delavca. In ali res ni zaposlila niti enega delavca, ki je po njihovi krivdi izgubil službo v GGN. Zanimalo nas je tudi, koliko lesa so prodali doslej. In ali so ga res večinoma prodali v Avstrijo. Nadškofija Ljubljana nam tudi po več kot tednu dni ni odgovorila.