Sok brani župnika, osumljenega pedofilije

Ko poslanec pozove ministre, naj vplivajo na sodno oblast

Alojz Sok

Alojz Sok
© Matej Leskovšek

Slovenijo zadnje čase vse bolj pogosto pretresajo informacije o sumih spolnih zlorab naših župnikov. Po sedaj že pokojnem artiškem župniku Karlu Joštu in nekdanjem župniku iz župnije v Kašlju Franciju Frantarju je te dni v medijih aktualen primer 56-letnega ormoškega župnika Albina Žnidariča, osumljenega spolne zlorabe otroka, mlajšega od 15 let, in spolne zlorabe slabotne osebe. Žnidariča je policija priprla v začetku februarja, mesec dni pozneje so se v medijih pojavile informacije o podaljšanju pripora, le slaba dva tedna pozneje pa se je izvedelo, da so po zaslišanju oškodovanca župnika spustili na prostost. In to kljub temu, da je le tri dni pred tem vodja ptujskega okrožnega državnega tožilstva Milan Birsa v Večeru potrdil, da so prejeli novo kazensko ovadbo zoper Žnidariča, in povedal, da bodo zahtevali razširitev preiskave.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Alojz Sok

Alojz Sok
© Matej Leskovšek

Slovenijo zadnje čase vse bolj pogosto pretresajo informacije o sumih spolnih zlorab naših župnikov. Po sedaj že pokojnem artiškem župniku Karlu Joštu in nekdanjem župniku iz župnije v Kašlju Franciju Frantarju je te dni v medijih aktualen primer 56-letnega ormoškega župnika Albina Žnidariča, osumljenega spolne zlorabe otroka, mlajšega od 15 let, in spolne zlorabe slabotne osebe. Žnidariča je policija priprla v začetku februarja, mesec dni pozneje so se v medijih pojavile informacije o podaljšanju pripora, le slaba dva tedna pozneje pa se je izvedelo, da so po zaslišanju oškodovanca župnika spustili na prostost. In to kljub temu, da je le tri dni pred tem vodja ptujskega okrožnega državnega tožilstva Milan Birsa v Večeru potrdil, da so prejeli novo kazensko ovadbo zoper Žnidariča, in povedal, da bodo zahtevali razširitev preiskave.

Le nekaj dni pred izpustitvijo župnika pa je ormoški župan in poslanec NSi Alojz Sok na vlado naslovil protestno pismo. Kljub predkazenskemu postopku se je poslanec v njem postavil v bran župnika in prevzel vlogo sodnika: "Obtožba je naravnost ostudna, realna storitev očitanega mu dejanja pa povsem neverjetna. Prišla je iz družine, kjer vladajo alkohol in povsem neurejene medsebojne razmere, in se nad tem zgražajo celo tisti, ki ne hodijo v cerkev." Sok, ki nima težav z omalovaževanjem oškodovančeve družine, je na koncu pisma nagovoril ministre: "Spoštovani ministri, kot poslanca državnega zbora me postaja strah živeti v taki državi. Jutri lahko postanemo žrtve podobne obsodbe tudi vi in vsi, ki smo komu napoti, saj je dovolj, da nas nekdo anonimno prijavi. Omenjeni duhovnik je vse svoje življenje posvetil delu za skupno dobro in je sedaj brez sodbe doživel javno obsodbo in uničenje. Spoštovani ministri, več kot očitno je, da se je temu treba upreti, in tako razmišljam, ali je vredno nositi breme tako velike soodgovornosti." Ker se je na Sokovo pismo vladi uradno odzval samo notranji minister Dragutin Mate, ki je povedal le, da policija vse sume kaznivih dejanj nad otroki obravnava z vso strokovno odgovornostjo, smo vse ostale ministre povprašali, ali so odgovorili na pismo poslanca. Ministri Rupel, Vizjak, Podobnik, Erjavec in Virant pisma niso želeli komentirati, saj ga uradno niso prejeli. Prejem pisma pa so nam potrdili ministri iz Sokove stranke. Iz kabineta ministra Bajuka so sporočili, da poslancu na pismo niso odgovorili, iz urada visokošolskega ministra Zupana pa so nas obvestili, "da problematika, na katero opozarja poslanec, ne sodi v pristojnost MVZT". Z ministrstva za delo so sicer sporočili, da se do pisma niso opredelili, vendar so Soku v podporo zapisali, da "ima gospod Alojz Sok pravico do izražanja svojega mnenja".