Politična nestrpnost

Vse več je tudi konkretnih dokazov, ki nazorno kažejo na strpnost slovenske politike do manjšin. Potem ko je celotna evropska javnost opazovala, kako država preseljuje Rome, in ko je ameriški State Department že ničkolikokrat moral okrcati politični vrh, se je do diskriminatornih potez zdaj že nekdanjega ministra Janeza Drobniča opredelilo tudi upravno sodišče v Ljubljani. S tem je končalo zgodbo, ko je nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve sredi lanskega leta zavrnil celoletni program društva informacijski center Legebitra, kljub vsakoletni visoki oceni njihovega programa za mlade. "V medijih so zatrjevali, da so sredstva razdelili pravično in proteste Legebitre označili kot neutemeljene, zaradi česar je društvo vložilo tožbo na upravno sodišče," pojasnjuje ozadje še enega za mednarodno javnost skrb zbujajočega incidenta predsednik društva Miha Lobnik.

Kako hitro se sovražni govor razširi iz parlamenta na ulice, smo lahko opazovali nedavno, zato ni razumljiv odziv slovenskih EU-poslancev na skupno mednarodno protidiskriminatorno deklaracijo. Za letošnje valentinovo so bili namreč vsi evropski poslanci pozvani, naj dodajo svoj podpis pod deklaracijo proti homofobni nasilni sovražnosti. Rezultati, ki so bili objavljeni, niso nič kaj razveseljivi za stanje strpnosti pri nas. Slovenija se je znašla na samem repu med vsemi evropskimi državami. Čeprav je ŠKUC - LL pisno pozval vseh sedem slovenskih predstavnikov v Bruslju, naj podpišejo predlog resolucije, se je odzvala zgolj Mojca Drčar Murko, ostalim pa se jasno deklariranje proti homofobiji ni zdelo potrebno. Za predstavnike desne politične opcije to ni presenetljivo. Znana je njihova strpnost do drugačnih. Bolj šokanten je odziv levo usmerjenih.