6. 4. 2007 | Mladina 13
Erjavčev izvozni uspeh
Slovenija je lani izvozila skoraj trikrat več orožja kot leta 2005
Karl Erjavec
© Matej Leskovšek
Ministrstvo za obrambo je objavilo razveseljiv podatek, da se je lani skoraj za trikrat povečal slovenski izvoz vojaškega orožja in opreme. Leto 2005 je bilo namreč drugo najbolj sušno leto, kar se tiče prodaje vojaške opreme, saj je Slovenija izvozila le za 797.000 ameriških dolarjev. Lani pa že kar za 2,227 milijona USD! S tem je Slovenija spet ujela raven iz leta 2003, torej časov pred ministrovanjem Karla Erjavca. Najbolj plodna orožarska leta so bila seveda v času vojaških spopadov na Balkanu, saj je Slovenija (uradno) izvozila v letih 1992-94 za 46,327 milijona USD vojaškega orožja in opreme. Večja presežka sta bila tudi leti 1996-97, ko je orožarski izvoz skupaj znašal 24,413 milijona USD.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 4. 2007 | Mladina 13
Karl Erjavec
© Matej Leskovšek
Ministrstvo za obrambo je objavilo razveseljiv podatek, da se je lani skoraj za trikrat povečal slovenski izvoz vojaškega orožja in opreme. Leto 2005 je bilo namreč drugo najbolj sušno leto, kar se tiče prodaje vojaške opreme, saj je Slovenija izvozila le za 797.000 ameriških dolarjev. Lani pa že kar za 2,227 milijona USD! S tem je Slovenija spet ujela raven iz leta 2003, torej časov pred ministrovanjem Karla Erjavca. Najbolj plodna orožarska leta so bila seveda v času vojaških spopadov na Balkanu, saj je Slovenija (uradno) izvozila v letih 1992-94 za 46,327 milijona USD vojaškega orožja in opreme. Večja presežka sta bila tudi leti 1996-97, ko je orožarski izvoz skupaj znašal 24,413 milijona USD.
Lani so bile največji slovenski vojaški izvozni artikel stare avtomatske puške slovenske vojske (kalašnikov), ki jih je 10.000 Slovenija podarila Afganistanu. Afganistanska vlada je tedaj radostno izjavljala, da je vsaka puška brez opreme vredna 330 dolarjev, z opremo pa 370 dolarjev. Poleg njih je v Afganistan odšlo tudi skoraj 2 milijona kosov streliva. Posel s starimi kalašnikovimi bi bil vreden najmanj 3,3 milijona USD, toda kaj, ko je slovenska vlada nesebično kar podarila puške in strelivo afganistanski vojski. Druga donacija slovenske vojske pa je odšla na Slovaško, kjer so uničevali strelivo večjega kalibra ter 733 raket in vodenih izstrelkov.
Največja kupca slovenska orožja sta sicer bila Egipt (1,244.900 USD), kamor smo izvozili namerilne in opazovalne sisteme ter njihove komponente, ter Izrael (656.553 USD), kjer so nabavili namerilne sisteme in rezervne dele za vojaška vozila. Nekaj malega orožarskih poslov pa je bilo narejenih tudi z Avstrijo, Avstralijo, Bolgarijo, Slovaško, Hrvaško, Italijo, SČG in Južno Korejo.
Slovenski orožarski izvoz pa ima še vedno ogromen primanjkljaj v primerjavi z uvozom orožja. Ta se skladno z novo slovensko oboroževalno politiko močno povečuje. Lani smo po podatkih MORS uvozili za približno 29 milijonov USD orožja in opreme, leta 2005 pa le za okoli 20 milijonov USD. Zadnja kaprica ministra Erjavca naj bi bila nova vojaška ladja, ki jo bo v okviru klirinškega dolga prispevala Rusija. Zanimivo je sicer, da je bila nova ladja omenjena v srednjeročnem obrambnem programu 2005-2010, v zadnjem 2007-2012 pa je ni več. Sicer pa nam je minister Erjavec ob lanskem intervjuju za Mladino zaupal, da nova ladja ni zahteva zveze Nato, temveč jo Slovenija mora imeti kot pomorska država.