Državne obveznosti pred študijskimi

Slovenija, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta ena od treh predsedujočih držav Evropski uniji, se že nekaj časa pripravlja na to pomembno funkcijo, imenovano celo "največji projekt v slovenski zgodovini". K največjemu in izjemno pomembnemu projektu pa protokol Republike Slovenije kot delovno silo vabi tudi študente 3. in 4. letnikov ter podiplomske študente, ki bi z znanjem angleškega ali enega od uradnih jezikov EU in z drugimi kvalitetami vodili tuje delegacije na dogodkih in imeli priložnost delati na infotočkah. Vse lepo in prav, dokler ne omenimo še enega pogoja za zaposlitev - študentske napotnice.

Študent ima namreč pravico delati samo z napotnico, to pa lahko dobi le, če je v tekočem študijskem letu vpisan. Zaradi zloglasnega študentskega finančnega odžiranja proračuna so pridni in redni študenti za državo več kot dobrodošli, očitno vse dokler ne pridemo do njene blaginje. Študentski kandidati za delo morajo biti namreč "pripravljeni veliko in dobro delati in dati prednost projektu predsedovanja EU v obdobju od septembra 2007 do julija 2008". Zahteva po dajanju prednosti študentskemu delu celih enajst mesecev se ne ujema s težnjo države po čim krajši študijski dobi, za kar se trudi predvsem z omejevanjem pravic študentov. Ne obeta torej plodnega študijskega leta, za seboj pa pušča študijske dolgove, tudi za državo. Morda bo "dolgove" nadomestila urna postavka, za katero še ne vedo, koliko bo znašala.