Evropska pomoč Afriki ...

Slovenska tiskovna agencija je 23. aprila na svoji spletni strani poročala: "Evropska komisija in devet članic EU, med njimi ni Slovenije, so danes z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisale sporazum o vzpostavitvi skrbniškega sklada EU za razvoj infrastrukture v Afriki." Ko v eni povedi naletimo na besede: komisija, investicijska banka, sklad, sporazum in Afrika, se pač izplača stvari pogledati bližje.

In imamo kaj videti. Marca letos je Evropska komisija prvič javno objavila seznam t. i. posebnih svetovalcev svojih komisarjev, kar je sprožilo poplavo kritik in zahtev po odgovorih na še vedno nerazjasnjena vprašanja. Številni svetovalci so namreč močno povezani z največjimi korporacijami, pri čemer se vzpostavlja dejstvo, da tu govorimo o konfliktu interesov. Kje je meja med svetovanjem in lobiranjem? Recimo: sporazum o skrbniškem skladu za pomoč Afriki (letos naj bi EU vanj vložila 87 milijonov evrov, EIB pa 260 milijonov) je s strani Bruslja podpisal komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel, njegov posebni svetovalec pa je Etienne Davignon, človek, ki sedi v direktorskem odboru francosko-belgijske mega korporacije Suez, ki ima visoke cilje pri postavljanju vodovodne ter električne infrastrukture - v Afriki! Še več, Davignon ima v podjetju Suez delnice v vrednosti več kot 350.000 evrov. Seznam posebnih svetovalcev pri Davignonu navaja, da komisarju svetuje glede "afriške politike, še posebej kar zadeva vloge privatnega sektorja pri ekonomskem razvoju podsaharske Afrike", njegova vloga pa je razširjena še na "mobilizacijo privatnega sektorja za politiko razvoja". Aha. Lepo, da vemo.

Ker se je nekdo v evropski komisiji spomnil, da novinarji ne znamo šteti do pet, je bila k nekemu belgijskemu časopisu poslana tiskovna predstavnica EK in razlagala, da v Davignonovem primeru ni konflikta interesov. "On ne svetuje glede del na področju infrastrukture v Afriki," je dejala. In potem jo je komisar Michel, ki, kot kaže, ne bere belgijskih časopisov, naslednji dan popravil, rekoč, da mu Davignon svetuje glede "vključevanja zasebnega sektorja v politiko razvoja". In to počasi postaja že dolgočasno. Seveda, ker gre za francosko-belgijski konglomerat, sta med na začetku omenjenimi devetimi članicami EU tudi Francija ter Belgija, Suez pa se z njuno pomočjo zavzema za pospešeno privatizacijo električnega ter vodovodnega sektorja v podsaharski Afriki, jasno. Tu gre za pomoč, le če govorimo prosto po Orwellu.

komisar Michel pravi, da je Davignon odličen poznavalec Afrike. Ja, z belgijsko vlado je vodil ostro kampanjo proti idejam afriških narodov, ki so se želeli iztrgati iz kolonialnega prijema.