Državljanstvo brez olimpijade

13. člen zakona o državljanstvu pravi: "Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov ..." To pa je tudi člen, na podlagi katerega se državljanstvo podeli vrhunskim tujim športnikom, ki bi lahko koristili slovenskemu športu. Dober primer pravilne uporabe te možnosti je bila recimo naturalizacija beloruskega rokometaša Sergeja Rutenke, sicer enega najboljših rokometašev na svetu.

Gennadi Strakh je prav tako Belorus, slovensko državljanstvo pa je dobil letos, in sicer z obrazložitvijo, da gre za vrhunskega jadralca, ki naj bi bistveno pripomogel k temu, da Slovenija na prihodnje poletne olimpijske igre kvalificira še en čoln več. Strakh bo novembra letos dopolnil 48 let, izkušenj z olimpijskih iger pa še nima. V zadnjih letih jadra skupaj s slabo desetletje mlajšim slovenskim jadralcem Boštjanom Antončičem, vendar so rezultati s tekmovanj zelo slabi.

Po poizvedovanjih smo izvedeli, da gre predvsem za družinski projekt jadralske družine Antončič iz Kopra, ki pa je Strakhu prinesel kar slovensko državljanstvo. Državljanstvo, ki ga je v zadnjih petih letih tako pridobilo le 33 športnikov. To pa je le pika na i, saj rekreativno jadranje dvojca Antončič-Strakh že leta izdatno denarno podpira Jadralna zveza Slovenije; lani sta recimo prejela 4,9 milijona tolarjev, sedanjih 20.416 evrov. Ker v podobnih primerih, še posebej, če gre za športnike v olimpijskih športih, mnenje v postopku naturalizacije da Olimpijski komite, smo poklicali predsednika Janeza Kocijančiča. Vendar predsednik OKS za Strakha še slišal ni, kaj šele, da je dobil slovensko državljanstvo. Kakšno pa je mnenje predsednika Jadralske zveze Slavka Žbogarja? "Gre za zadevo bolj interne, družinske narave. Da bi omenjena jadralca namreč dosegla olimpijsko normo, zelo slabo kaže, tudi na njune priprave gledamo izredno skeptično. Pridobitev državljanstva ni bil projekt zveze, rezultati so bili namreč doslej pod vsako kritiko, zato ni razloga, da bi podpirali podelitev državljanstva."

Za vsem naj bi bdel David Antončič, Boštjanov oče, in kar se zdi zelo pomembno - vodja območnega inšpektorata za delo Koper. Sicer pa o kakovosti jadranja ostarelega para govorijo tudi letošnji rezultati. Antončič in Strakh sta letos jadrala "že" dvakrat: na regati Expert Olympic Garda sta bila 33. (predzadnja), na prvenstvu vzhodne zemeljske poloble v Palma de Mallorci pa (tudi) 33. med 58 posadkami. Skratka, nikakršna! Treba pa je tudi povedati, da je preteklo le nekaj tednov, odkar je slovenska država vrnila na Kosovo dva homoseksualca, ki sta od tam zbežala, da bi se izognila smrti.