380.000 evrov za grobišča

Spomnimo. Vlada je 10. novembra 2005 imenovala 16-člansko komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Delovno telo, ki mu predseduje direktor Muzeja novejše zgodovine, Jože Dežman, je konec letošnjega marca pripravilo prvo letno poročilo o opravljenem delu, o stroških njegovega delovanja ter prihodnjih načrtih in pobudah.

Komisija se je v obdobju od svojega imenovanja do konca leta 2006 tako ukvarjala z urejanjem, vzdrževanjem ter zagotavljanjem varovanja vojnih in prikritih grobišč na Teharjah, v Kočevskem rogu ter pod Krenom. Obenem je s sondažami odkrila ali dokumentirala obstoječa grobišča na Pohorju, škofjeloškem grajskem vrtu, hkrati pa poskrbela za prekop in ustrezno shranitev posmrtnih ostankov iz Lovrenške grape ter Brezna pri Konfinu.

Topografsko raziskanih grobišč je tako že več kot 510, nekaj nad sto jih še vedno čaka na obdelavo, prihajajo pa tudi podatki o novih.

Ob koncu letnega poročila je državi za opravljeno delo ter materialne stroške izstavljen račun v višini kar 91 milijonov nekdanjih tolarjev (380.000 evrov).

Med naloge t. i. Dežmanove komisije pa sodijo tudi pobude in sooblikovanje področne zakonodaje. Komisija se tako zavzema za ustanovitev javnega zavoda za urejanje in vzdrževanje vojnih grobišč. Zanimivo je tudi, da je Dežman še septembra opozarjal na nujnost sprejetja dopolnil zakona, ki bi spremenile nezadovoljivo ureditev napisov na obeležjih, a je pobuda iz poročila izostala. "Gre zgolj za politični masaker," ki ni prioritetne narave, pravi prvi mož komisije. Dodaja, da si bo predvsem prizadeval za vpeljavo genske identifikacije najdenih okostij, kar že počnejo Hrvati, svoje državljane, ki so življenje izgubili med cunamiji, pa so s pomočjo omenjene tehnologije prepoznavali tudi Švedi. Kar pa bodisi stane ali pa ne premore politične podpore.