Delavci ali dninarji?

Tisti, ki so pred 1. majem 2004 opozarjali, da je EU prvenstveno ekonomski blok, smo bili pavšalno označeni za 'evroskeptike'. Zdaj, tri leta pozneje, pa lahko dnevno spremljamo intenzivne napade na javne storitve v paketu ter delavske in socialne pravice, vse več ostrih kritik s strani sindikatov pa leti tudi na agencije za zaposlovanje, ki sicer v Evropski uniji že leta veljajo za svojevrsten primer brezvestnega izkoriščanja brezposelnih. Agencija opravlja le posredovanje in zagotavljanje delovne sile, tako da delavce, ki jih pobere na zavodih za zaposlovanje, zaposli pri sebi in na podlagi posebne pogodbe posreduje drugemu delodajalcu. Seveda gre tu za stvar diskurza: medtem ko politiki in gospodarstveniki govorijo o fleksibilnosti, sindikati vztrajajo, da se agencije za zaposlovanje ukvarjajo z "leasingom ljudi" in "socialnim dampingom". Na nedavni tiskovni konferenci je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič opozoril na številne primere izkoriščanja delavcev, ki delajo prek agencij, kot so denimo Manpower, Adecco ter ISS. Ti delavci živijo v največji negotovosti, so najbolj ustrahovani, ne smejo stavkati, praviloma nimajo dodatkov za nadure, nočno delo ter nevarnost pri delu, pogosto delajo tudi 300 ur na mesec, saj so prisiljeni delati ob praznikih in nedeljah. Njihova vloga v proizvodnem procesu je degradirana na najnižjo točko; delodajalci nanje gledajo kot na t. i. človeške vire oziroma "human resources" po evropsko.

Sindikati so zadnje čase vse bolj zaposleni z zbiranjem pritožb. V sindikalnem časopisu Delavska enotnost je bil med drugim izpostavljen primer delavke za tekočim trakom, ki ji podjetje, potem ko je zanosila, ni podaljšalo pogodbe za določen čas. Ko se je prek agencije prijavila na svoje isto delovno mesto, je s tem izgubila del nadomestila za prehrano in potnih stroškov ter začela prejemati nižjo plačo. V primerjavi z nekaterimi drugimi ima najbrž še srečo. Agencije za zaposlovanje premeščajo ljudi iz ene industrijske panoge v drugo, in če ste 35 let delali kot šivilja, se boste pač zdaj morali recimo izučiti v lesarstvu. To je t. i. vseživljenjsko učenje, ki nam ga gospodarstveniki prodajajo kot odlično formulo za globalno gospodarsko konkurenčnost. Delodajalci tako vse bolj sodelujejo s temi agencijami, saj se s sklepanjem posebnih pogodb izogibajo predvsem postopkom prenehanja pogodb o zaposlitvi, ki denimo predvidevajo plačilo odpravnine. Evropa pač konkurira Kitajski.