30. 5. 2007 | Mladina 21
Spet ta Bono ...
... in njegovo jokanje o revščini na ramenih najbogatejših
Samo nekaj dni pred lansiranjem spektakularnega filma U2 3D s koncertom za redke izbrance na rdeči preprogi v Cannesu se je Bono spet pojavil na televizijskih zaslonih v svoji vedno enaki stilski podobi ter v navzočnosti več kot očitno ravnodušnega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa tarnal, kako razvite države ne izpolnjujejo svojih obljub, da bodo po najboljših močeh pomagale odpraviti revščino, začenši z Afriko. Ah, kaj res? Pri tem človeku opazimo številne psihološke fenomene, med drugim izrazito čezmerno rast egotripa. Bono je na tiskovni konferenci jasno nakazal, da neizpolnjevanje obljub o odpisu dolga in denarni pomoči, ki so mu jih - da, njemu osebno - dali voditelji G8 pred približno dvema letoma na zasedanju v Edinburgu, jemlje zelo osebno. Bono je takrat skupaj z Bobom Geldofom in drugimi multimilijonarji z glasbene scene organiziral globalni spektakelski antidogodek, imenovan Live 8 Aid in namenjen osveščanju ljudi o revščini, predvsem v Afriki. Koncertne prireditve sta si po besedah organizatorjev v živo in prek TV-zaslonov ogledali dve milijardi ljudi in številni od njih, če že ne kar velika večina, potem o revščini niso znali povedati prav nič drugega razen nekaj kičastih sloganov, kot je bil denimo Bonov poziv najbogatejšim: "Make history by making poverty history."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
