22. 6. 2007 | Mladina 24
Kdo so pravi antiglobalisti?
In zakaj to niso protestniki proti G8 ali Bushu
Demonstracije skrajnežev
© Miha Fras
Spet smo se naposlušali. O antiglobalistih, namreč. Komaj je bilo konec tistega G8, že je šel George Bush na evropsko turnejo in potem smo s skromno izjemo Albanije iz vseh držav, ki jih je še zraven obiskal, še naprej poslušali o antiglobalistih to in antiglobalistih ono. Jasno je, zakaj main stream politiki in mediji vztrajajo pri tej stigmatizaciji protestnikov, kajti če bi jim rekli gibanje za pravično globalizacijo, potem bi morali zraven še razložiti, za kaj se dejansko zavzemajo in ne zgolj čemu nasprotujejo. A kaj sploh je antiglobalizem? Če razčlenimo pojem, dobimo preprosto definicijo: nasprotovanje vključevanju v globalne procese, zagovarjanje tako imenovanih nacionalnih ter lokalnih interesov in nasprotovanje multikulturalnosti nasploh.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 6. 2007 | Mladina 24
Demonstracije skrajnežev
© Miha Fras
Spet smo se naposlušali. O antiglobalistih, namreč. Komaj je bilo konec tistega G8, že je šel George Bush na evropsko turnejo in potem smo s skromno izjemo Albanije iz vseh držav, ki jih je še zraven obiskal, še naprej poslušali o antiglobalistih to in antiglobalistih ono. Jasno je, zakaj main stream politiki in mediji vztrajajo pri tej stigmatizaciji protestnikov, kajti če bi jim rekli gibanje za pravično globalizacijo, potem bi morali zraven še razložiti, za kaj se dejansko zavzemajo in ne zgolj čemu nasprotujejo. A kaj sploh je antiglobalizem? Če razčlenimo pojem, dobimo preprosto definicijo: nasprotovanje vključevanju v globalne procese, zagovarjanje tako imenovanih nacionalnih ter lokalnih interesov in nasprotovanje multikulturalnosti nasploh.
Za tipične protiglobaliste lahko tako označimo avstrijske Svobodnjake ter Nacionalno fronto francoskega neofašista Jeana-Marie Le Pena. Obe stranki svoje politične programe gradita predvsem na populističnem protekcionizmu nacionalnega gospodarstva in na napadanju migrantov/manjšin. Za obe stranki je tudi značilno, da se v javnosti predstavljata kot zaščitnici domače delovne sile in nacionalne identitete, ki po njunem prepričanju vse bolj izginja. Nacionalna fronta je tako sredi 90. let sprožila "Kampanjo proti globalizaciji", v kateri je Evropsko unijo označila za tehnokratsko in zahtevala njen umik iz sporazuma GATT ter iz Svetovne trgovinske organizacije. Temelj kampanje leži v strankinem zavračanju t. i. globalne države in povzdigovanju nacionalne superiornosti ter suverenosti. Le Penova Nacionalna fronta je globalno državo označila za ameriški projekt, prek katerega 'poskušajo Američani svet preurediti v enotni kozmopolitski prostor in francosko govorečemu svetu vsiliti svojo anglosaško kulturo'. Podobno kampanjo pod nazivom "Najprej, Avstrija!" so sprožili pred leti Svobodnjaki, takrat še pod vodstvom Jorga Haiderja. Slednji je nasprotoval vstopu Avstrije v EU in kasneje označil pridružitveni proces desetih novih članic, med njimi Slovenije, za "vojno napoved avstrijskim delavcem". Desničarski populizem se še vedno širi znotraj EU, njegova trenutno največja predstavnika pa sta brata Kaczyinski (predsednik in premier Poljske). Njuna stališča do EU in globalizacije so kristalno jasna.
Zgolj še to o G8 in anarhistih: številni mediji so protestnike iz Črnega bloka označili za skrajneže. A daj? Skoraj sočasno je Putin zagrozil, da bo jedrske konice usmeril nazaj proti Evropi, Bush se je na srečanju spet požvižgal na vprašanja glede podnebnih sprememb, nemška policija pa je sedeče, mirne protestnike napadala s solzivcem in drugimi kemikalijami. Toliko torej o skrajnežih.