22. 6. 2007 | Mladina 24
Nepotrebno znanje tujih jezikov
Za podsekretarja je dovolj, če zna en tuji jezik na osnovnem nivoju
Znanje tujih jezikov je danes nuja tudi pri nižje postavljenih delavcih, tako v zasebnem sektorju kot tudi v državni upravi. Prav zato je marsikoga nekoliko presenetil javni razpis za položaj podsekretarja v službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), ki je bil v Uradnem listu objavljen decembra in ki je med drugim določil, da morajo imeti kandidati visoko izobrazbo, najmanj sedem let delovnih izkušenj, pa tudi "osnovno raven znanja tujega jezika". Kandidati so morali torej obvladati (le) en tuji jezik, pa še tega le na osnovnem nivoju. To je zanimivo predvsem zato, ker gre za razpis za razmeroma visok uradniški položaj, saj sta med šestnajstimi stopnjami nazivov, ki jih predvideva zakon o javnih uslužbencih, od naziva podsekretar višja le še naziva sekretar in višji sekretar, obenem pa razpisi za precej nižja delovna mesta pogosto terjajo veliko boljše znanje na področju tujih jezikov. Poleg tega je razpis predvidel, da bi se prijavljeni kandidati zaposlili v službi, ki se že glede na njeno poimenovanje ukvarja z mednarodnim sodelovanjem, in bi bilo morda že zato pričakovati kakšne posebne zahteve glede znanja tujih jezikov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 6. 2007 | Mladina 24
Znanje tujih jezikov je danes nuja tudi pri nižje postavljenih delavcih, tako v zasebnem sektorju kot tudi v državni upravi. Prav zato je marsikoga nekoliko presenetil javni razpis za položaj podsekretarja v službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), ki je bil v Uradnem listu objavljen decembra in ki je med drugim določil, da morajo imeti kandidati visoko izobrazbo, najmanj sedem let delovnih izkušenj, pa tudi "osnovno raven znanja tujega jezika". Kandidati so morali torej obvladati (le) en tuji jezik, pa še tega le na osnovnem nivoju. To je zanimivo predvsem zato, ker gre za razpis za razmeroma visok uradniški položaj, saj sta med šestnajstimi stopnjami nazivov, ki jih predvideva zakon o javnih uslužbencih, od naziva podsekretar višja le še naziva sekretar in višji sekretar, obenem pa razpisi za precej nižja delovna mesta pogosto terjajo veliko boljše znanje na področju tujih jezikov. Poleg tega je razpis predvidel, da bi se prijavljeni kandidati zaposlili v službi, ki se že glede na njeno poimenovanje ukvarja z mednarodnim sodelovanjem, in bi bilo morda že zato pričakovati kakšne posebne zahteve glede znanja tujih jezikov.
Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da ni mogoče na splošno reči, kakšna raven znanja tujega jezika je potrebna za uradniško delovno mesto podsekretarja. Pogoj o znanju tujih jezikov ni predviden med osnovnimi pogoji za zaposlitev na uradniških delovnih mestih, ga je pa možno dodati v akte o sistemizaciji delovnih mest posameznih organov. A tudi v aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v MNZ, kot kaže, ni natančno opredeljeno, koliko tujih jezikov morajo obvladati podsekretarji, saj so nam z MNZ sporočili: "Pogoji za zasedbo delovnih mest se razlikujejo, glede na področje in zahtevnost dela, tako da se razlikujejo tudi za podsekretarje." Na omenjeni razpis se je sicer prijavilo 33 kandidatov, ki so morali opraviti tudi preizkus znanja, za podsekretarko pa je bila izbrana Helena Jagodic.
