12. 7. 2007 | Mladina 27
Jerovšek kršil poslovnik
Zakaj potrebujemo zaprte seje?
Jožef Jerovšek
© Matej Leskovšek
Afera Sova se še ni končala in prav verjetno je, da zanesljivih podatkov o tem, kdo in kako je prisluškoval in kdo se je dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu, ne bomo nikoli dobili. Kljub temu so zanimivi politiki v različnih komisijah, ki menda odkrivajo resnico, njihove seje pa so zaprte za javnost, tako da lahko po njih vsi govorijo o svojem videnju stvari. Tako smo po eni zadnjih sej komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki je potekala za zaprtimi vrati, slišali tudi izjave poslanca Jožefa Jerovška o tem, kaj je spraševal Antona Ropa in kaj mu je Rop odgovoril. Kot je povedal pravni strokovnjak Miro Cerar, je to kršitev poslovnika: „Poslovnik državnega zbora v 104. členu določa, da poslanec javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki je zaupne narave, prav tako pa tudi ne podatkov s seje ali dela seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. Ker okoliščin konkretnega primera ne poznam dobro, lahko le ugotovim, da bi poslanec, ki bi kar sam poročal s seje, ki je potekala za zaprtimi vrati, kršil to določbo poslovnika.“ Jerovšek je drugačnega mnenja: „Govoril sem o svojem vprašanju, ki ni državna tajnost, in o tem, da Rop ni bil prepričljiv.“ Opozoril pa je, da so nekateri opozicijski poslanci prišli iz sejne sobe prej kot on in o dogajanju za zaprtimi vrati obvestili novinarja Dnevnika. „To so bile res zadeve iz vsebine,“ pravi Jerovšek in dodaja, da so izjave o dogajanju na zaprtih sejah dajali tudi drugi, posebej omenja prejšnjega predsednika komisije Dušna Kumarja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 7. 2007 | Mladina 27
Jožef Jerovšek
© Matej Leskovšek
Afera Sova se še ni končala in prav verjetno je, da zanesljivih podatkov o tem, kdo in kako je prisluškoval in kdo se je dogovarjal o incidentih v Piranskem zalivu, ne bomo nikoli dobili. Kljub temu so zanimivi politiki v različnih komisijah, ki menda odkrivajo resnico, njihove seje pa so zaprte za javnost, tako da lahko po njih vsi govorijo o svojem videnju stvari. Tako smo po eni zadnjih sej komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki je potekala za zaprtimi vrati, slišali tudi izjave poslanca Jožefa Jerovška o tem, kaj je spraševal Antona Ropa in kaj mu je Rop odgovoril. Kot je povedal pravni strokovnjak Miro Cerar, je to kršitev poslovnika: „Poslovnik državnega zbora v 104. členu določa, da poslanec javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki je zaupne narave, prav tako pa tudi ne podatkov s seje ali dela seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. Ker okoliščin konkretnega primera ne poznam dobro, lahko le ugotovim, da bi poslanec, ki bi kar sam poročal s seje, ki je potekala za zaprtimi vrati, kršil to določbo poslovnika.“ Jerovšek je drugačnega mnenja: „Govoril sem o svojem vprašanju, ki ni državna tajnost, in o tem, da Rop ni bil prepričljiv.“ Opozoril pa je, da so nekateri opozicijski poslanci prišli iz sejne sobe prej kot on in o dogajanju za zaprtimi vrati obvestili novinarja Dnevnika. „To so bile res zadeve iz vsebine,“ pravi Jerovšek in dodaja, da so izjave o dogajanju na zaprtih sejah dajali tudi drugi, posebej omenja prejšnjega predsednika komisije Dušna Kumarja.
Kakorkoli že, jasno je le, da so seje za zaprtimi vrati v takšnih primerih brez pomena. Jerovšek in drugi poslanci pa so lahko brez skrbi tudi, če so kršili poslovnik: „Če bi s tem izdal državno ali uradno tajnost, bi bil lahko odgovoren za prekršek po zakonu o tajnih podatkih ali za kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti po kazenskem zakoniku. Če pa bi s tem razkril kake druge podatke, ki sicer niso tajni, vendar pa sodijo v okvir zaprte seje, potem bi, kot rečeno, kršil le omenjeni 104. člen poslovnika, pri čemer pa za takšno kršitev ni predvidena izrecna kazenska sankcija. V takšnem primeru je sankcija lahko politična ali etično-politična,“ je o možnih posledicah za kršitelje povedal Cerar. Glede na politično razpoloženje pri nas ni pričakovati, da bo kdorkoli politično odgovarjal.
