Na avstralski katoliški šoli ne bo pekla ...

Avstralska katoliška šola svetega Petra Apostola v Melbournu se otepa očitkov, da je dečku s priimkom Hell - po naše pekel - zavrnila vpisno vlogo. Težave naj bi se začele potem, ko sta se oče in mati, ki sta sina sprva mislila vpisati z dekliškim priimkom matere, v zadnjem hipu premislila. Premislili so se tudi na šoli, a jih k temu ni gnala zavest o absurdnosti lastne odločitve. Dosti bolj verjetna je ocena dečkovega očeta, da se je vodstvo šole zganilo šele takrat, ko je primer dobil pozornost medijev. Obrobnost dogodka nam razkriva notranjo logiko, ki jo lahko ponazorimo s prispodobo o navidezno srečni družini na nedeljskem sprehodu, medtem ko umazane podrobnosti ostajajo za štirimi stenami.

Zato niti ne preseneča mnogo bolj pomembna vest, da je nadškofija v Los Angelesu tik pred sodno obravnavo obtožb o spolnih zlorabah več kot petstotim tožnikom ponudila poravnavo v rekordni višini 660 milijonov dolarjev. Odločitev je morala biti res težka. Sodni proces je poleg finančnih posledic predvideval tudi nič kaj prijetno pričanje kardinala Rogerja Mahonyja o tem, kako je nadškofija ravnala z duhovniki, obtoženimi spolnih zlorab, ki so jih po znani metodi enostavno prestavili na drug položaj. Da bi se trenutni papež, ki po nekaterih svojih izjavah sodi bolj v čas protireformacije in tridentinskega koncila, iz ameriške izkušnje kaj naučil ali se morda povprašal o smiselnosti celibata in ostalih dogem, ostaja le pobožna želja. Resnici na ljubo se katoliški cerkvi, katere poglavitno opravilo naj bi bilo oznanjanje evangelija, ni treba kaj dosti učiti, saj ima za seboj vsaj 1500 let izkušenj na področju komunikacije z javnostjo, da njene izvedenosti v upravi in financah niti ne omenjamo.