1. 8. 2007 | Mladina 30
Lovski koalicijski razkoli
Kdo bo pravi lastnik divjih živali
Drobne razpoke v sicer kot beton trdni slovenski vladajoči koaliciji povzročajo tudi na videz tako obrobne zadeve, kot je novela zakona o divjadi in lovstvu. Ta je bila potrebna, ker so bili deli obstoječega zakona po mnenju ustavnih sodnikov neskladni z ustavo. Koalicijska NSi je, kot smo lahko prebrali in slišali, nezadovoljna z novim predlogom, saj bi morala lovska pravica pripasti lastnikom gozdov. Tako pa slednji nimajo nič od tega, če se v njihovih gozdovih podi divjad, ki jo letno lovci odvzamejo iz okolja v količini več kot 50.000 primerkov. NSi je celo menila, da bi to pomagalo preživeti ogroženim gorskim kmetijam. Toda na drugi strani bi, če bi lovska pravica pripadla lastnikom gozdov, največ pridobila največja zasebna lastnica slovenskih gozdov, RKC. Slednja je dobila velike gozdne površine na račun denacionalizacije v naravi, ki si jo je izmislila vlada sedanjega člana NSi in trenutnega predsedniškega kandidata Alojza Peterleta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 8. 2007 | Mladina 30
Drobne razpoke v sicer kot beton trdni slovenski vladajoči koaliciji povzročajo tudi na videz tako obrobne zadeve, kot je novela zakona o divjadi in lovstvu. Ta je bila potrebna, ker so bili deli obstoječega zakona po mnenju ustavnih sodnikov neskladni z ustavo. Koalicijska NSi je, kot smo lahko prebrali in slišali, nezadovoljna z novim predlogom, saj bi morala lovska pravica pripasti lastnikom gozdov. Tako pa slednji nimajo nič od tega, če se v njihovih gozdovih podi divjad, ki jo letno lovci odvzamejo iz okolja v količini več kot 50.000 primerkov. NSi je celo menila, da bi to pomagalo preživeti ogroženim gorskim kmetijam. Toda na drugi strani bi, če bi lovska pravica pripadla lastnikom gozdov, največ pridobila največja zasebna lastnica slovenskih gozdov, RKC. Slednja je dobila velike gozdne površine na račun denacionalizacije v naravi, ki si jo je izmislila vlada sedanjega člana NSi in trenutnega predsedniškega kandidata Alojza Peterleta.
Predlagana novela je užalostila tudi lovce, saj zmanjšuje dolžino koncesij le na deset let (proračun obogatijo za 500.000 evrov oziroma koncesionarska lovska družina plačuje po 1300 evrov letno na lovišče). Razveselila pa bo najbrž lovce na polhe, saj za lov na male glodalce ne bo več potreben lovski izpit oziroma obvezna prisotnost vsaj enega lovca. Zdaj bodo dovolj le dovolilnice.
Vprašanje je tudi, ali tudi novela zakona o lovu in divjadi ne bo spet končala na ustavnem sodišču. Z njo namreč niso zadovoljni tudi nasprotniki lova.
Ti zahtevajo uveljavitev pravice do ugovora vesti lastnikov gozdov, ki ne želijo, da se na njihovi lastnini pobijajo živali. „Zdravnik lahko torej odkloni vsak zdravniški poseg, tudi najmanjšega, če je v nasprotju z njegovo vestjo, lastnik gozda pa sedaj ne more prepovedati morjenja živih bitij na svoji lovni nepremičnini, kar je absurdno. V tem kontekstu je zelo pomembna tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da zemljiški posestnik ne sme biti prisiljen, da svojo lovsko pravico odstopi lovski skupnosti in tako trpi lov na svojem zemljišču, čeprav iz etičnih razlogov odklanja lov,“ na kršitve človekovih pravic med drugim opozarjajo borci za osvoboditev živali in njihove pravice.
