1. 8. 2007 | Mladina 30
Na RTV SLO veliko skromnejši ...
... pri razdeljevanju nagrad v Milijonarju
Milijonarji
© Flurio Grisoni
Lepo je biti milijonar je pred leti, ko so ga predvajali na POP TV, navduševal. Po dveletnem premoru je licenco oddaje, ki je sedaj v lasti podjetja 2waytraffic, kupila RTV Slovenija. In za voditelja so spet postavili Jonasa. Pa vendar se zdi, da zdajšnji kviz ne navdušuje več, predvsem se zdi, da iz oddaje odhajajo gostje in gosti manj zadovoljni - z manjšimi denarnimi nagradami. Vprašanja kviza se na javni televiziji tako zdijo težavnejša. Pa vendar Tatjana Ljubič iz službe za odnose z javnostmi RTV Slovenije pravi: "Glede meril za težavnost vprašanj - kaj sploh je težko vprašanje? Za nekoga naloga iz kemije, za drugega iz zgodovine. Po pravilih, ki jih določa lastnik licence, podjetje 2waytraffic, je prvih pet vprašanj enostavnih, humornih. Glavni cilj tako dajalca licence kot tudi pridobitelja namreč je, da vsak iz studia odide vsaj s 500 evri v žepu." Pa vendar sta iz oddaje praznih žepov odšla že dva tekmovalca, čemur, kot pravi Tatjana Ljubič, naj nujno ne bi botrovala neznanje tekmovalcev ali težavnost vprašanj, temveč predvsem hazarderstvo, ki ga nekateri posamezniki ali posameznice v oddaji, z zavedanjem, da gre le za oddajo, izvajajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 8. 2007 | Mladina 30
Milijonarji
© Flurio Grisoni
Lepo je biti milijonar je pred leti, ko so ga predvajali na POP TV, navduševal. Po dveletnem premoru je licenco oddaje, ki je sedaj v lasti podjetja 2waytraffic, kupila RTV Slovenija. In za voditelja so spet postavili Jonasa. Pa vendar se zdi, da zdajšnji kviz ne navdušuje več, predvsem se zdi, da iz oddaje odhajajo gostje in gosti manj zadovoljni - z manjšimi denarnimi nagradami. Vprašanja kviza se na javni televiziji tako zdijo težavnejša. Pa vendar Tatjana Ljubič iz službe za odnose z javnostmi RTV Slovenije pravi: "Glede meril za težavnost vprašanj - kaj sploh je težko vprašanje? Za nekoga naloga iz kemije, za drugega iz zgodovine. Po pravilih, ki jih določa lastnik licence, podjetje 2waytraffic, je prvih pet vprašanj enostavnih, humornih. Glavni cilj tako dajalca licence kot tudi pridobitelja namreč je, da vsak iz studia odide vsaj s 500 evri v žepu." Pa vendar sta iz oddaje praznih žepov odšla že dva tekmovalca, čemur, kot pravi Tatjana Ljubič, naj nujno ne bi botrovala neznanje tekmovalcev ali težavnost vprašanj, temveč predvsem hazarderstvo, ki ga nekateri posamezniki ali posameznice v oddaji, z zavedanjem, da gre le za oddajo, izvajajo.
Po drugi strani na RTV tudi priznavajo, da v prvih petih vprašanjih, ki naj bi bila zelo poljudna, vseeno želijo ohranjati neko raven zanimivosti in znanja oziroma novosti. Na RTV tudi poudarjajo, da si želijo tekmovalcev in tekmovalk, ki bi prehajali čim višje po lestvici vprašanj, saj uspešnost sodelujočih pripomore k dramaturgiji oddaje. Torej k njeni napetosti in zanimivosti, predvsem pa visoki gledanosti in s tem tudi možnosti za njeno zadovoljivo oglaševanje. Pa vendar dramaturški lok oddaje očitno še ne dosega denarnih nagrad, ki so jih podeljevali v preteklih oddajah kviza Lepo je biti Milijonar na POP TV. Kot pravi programski direktor PRO PLUS Gorazd Slak, so "na oddajo povprečno razdelili okoli 1.880.000 sit (7845,10 evra)". V oddajah na RTV SLO povprečno med sodelujoče razdelijo le 5000 evrov. Na RTV SLO torej porabijo za nagrade na oddajo več kot 2800 evrov manj. Prav tako pa na posameznike ali posameznice, ki bodo dosegli najvišje možne nagrade kviza na javni televiziji, še čakajo. Na POP TV je bilo v petih letih oddaje takih šest tekmovalcev. Na RTV SLO sta bila doslej najvišja izplačana zneska 12.500 evrov. Tako predvideni stroški kviza - produkcija oddaje in denarne nagrade, ki so načrtovani v programskem poslovnem načrtu razvedrilnega programa RTV (že od lani in do naslednjega leta, ko naj bi se oddaja končala), le ne obremenjujejo pretirano proračuna zavoda? Ali pa so manjši stroški oddaje morda le dobrodošli pri tem, da lahko javni zavod ohranja finančni status pozitivne ničle, pa čeprav je pri tem dramaturški lok napetosti manjši?
