Neprostovoljni donatorji za predsedovanje

Predsedovanje Evropski uniji bo za vlado velik politični, pa tudi organizacijski in logistični zalogaj. Če za hip odmislimo prvi vidik, torej vsebino, in se osredotočimo na organizacijo in vse, kar sodi zraven, je jasno, da bodo na neštetih zasedanjih spili nešteto litrov predvsem brezalkoholnih pijač, pojedli prav toliko kosil, narezkov in malic, opravili številne dodatne telefonske pogovore ter pokurili precej več dizelskega in neosvinčenega goriva kot sicer. In kdo bo vse to plačal? Vlada na čelu s finančnim ministrstvom si je zaželela, da bi za to poskrbela močnejša domača podjetja. In to v obliki donacij za potrebe predsedovanja.

Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da podobne zamisli o tem, kdo bo kril omenjene in še vrsto drugih stroškov, v tujini niso nič nenavadnega. Velika državna in zasebna podjetja bi se potemtakem morala kar tepsti za dobro reklamo, ki si jo bodo s tem naredila pri uglednih tujih gostih. Pa ni tako. Logistični center sekretariata za predsedstvo je že lani jeseni v ta namen objavil javni razpis, vendar se gospodarstvo nanj ni odzvalo. Zato je pred kratkim v igro stopil kar finančni minister dr. Andrej Bajuk in predstavnike podjetij, od katerih pričakuje denar, povabil v ljubljansko vilo Podrožnik. V protokolarnem objektu je v kratkem pripravil kar dva takšna sestanka, in sicer 11. junija in 5. julija. Kot so sporočili z ministrstva, kljub temu še zdaj tečejo "pogajanja z več kot 20 podjetji, ki bodo v času predsedovanja donirala določene količine svojih izdelkov in storitev". Že beseda "pogajanja" pove, da vlada uporablja argument moči z namenom prisiliti podjetja, da ji večje količine svojih izdelkov priskrbijo zastonj. Še več o temeljnih razlikah v pogledih vlade in podjetij pa pove beseda "donirati". Podjetjem v zameno za zastonj storitve ne ponujajo niti oglasnega prostora, saj donacija, drugače od sponzorstva, ne omogoča oglaševanja.

Kako bodo podjetja, še posebej večinsko zasebna, opravičila zastonjske storitve vladi pred lastniki, vedo le sama. Celoten "posel" bodo gotovo skušala skriti med stroške oglaševanja, vendar tudi tako ne bo izgubljen le zaslužek, ampak bodo morala ta podjetja državi plačati še DDV. Čista zmaga torej za v gospodarstvo nevmešavajočo se vlado in čista izguba recimo za Petrol, ki bo gotovo moral priskrbeti naftne derivate, za Telekom in Mobitel, ki bosta ostala brez plačila za telekomunikacijske storitve, Pivovarno Laško, ki bo dostavljala zastonjske sokce in vode ...