Sla po nadzoru in prisluškovanju

Najrazličnejše oblike prisluškovanja in drugega podobnega nadzora, po možnosti brez sodnih nalogov, postajajo uspešnica povsod po svetu. V ZDA je nedavno predstavniški dom kongresa podprl osnutek zakona, ki daje obveščevalnim službam še več pristojnosti pri nadzoru nad domnevnimi teroristi. Novi zakon naj bi omogočal prisluškovanje telefonskim pogovorom tujcev in nadzor nad vso elektronsko pošto, ki poteka prek ZDA. In to brez kakršnegakoli sodnega naloga. Glede na to, da je večina spletnih komunikacijskih poti speljana prek ZDA, tam pa imajo domicil tudi najbolj priljubljeni brezplačni ponudniki elektronske pošte, kot sta recimo Yahoo in Gmail, bodo imele ZDA pod nadzorom veliko večino komunikacij globalnih uporabnikov spleta. In jim bodo skušale prisluškovati, kadar bodo začutile, da se dogaja kaj, kar bi lahko ogrozilo „najmogočnejšo“ državo na svetu. Kako bodo agenti njihovih obveščevalnih služb kopali po takšni količini podatkov in kaj bodo odkrili, je spet druga zgodba.

Prisluškovanje tujcem brez sodnih odredb pa je pravzaprav še vedno legalno v Sloveniji. Vrhovno sodišče je zaradi tega ustavnemu sodišču poslalo zahtevo po presoji ustavnosti prvega odstavka 21. člena zakona o Sovi. Ta med drugim določa, da lahko direktor agencije s pisno odredbo, torej brez sodnega naloga, dovoli spremljanje mednarodnih sistemov zvez ter tajni nakup dokumentov in predmetov. Da so direktorji Sove večkrat politično kadrovani, pa pri tem ni nič novega.

A ZDA in tudi številne evropske države se ne navdušujejo samo nad vedno večjim nadzorom nad komuniciranjem med svojim prebivalstvom, temveč bi ga najraje nadzirale tudi s kamerami. Pri tem daleč prednjačijo Britanci. V državi naj bi bilo menda že 25 milijonov najrazličnejših varnostnih kamer, 4 milijone kamer pa naj bi bilo povezanih v skupno varnostno omrežje. Tamkajšnja policija je mirno objavila, da je povprečnega Britanca vsak dan mogoče videti na posnetkih okoli 300 kamer. Toda to naj ne bi bilo dovolj, saj želijo posebne kamere vgraditi celo v pokrivala policistov, da bi še lažje oprezali za nevarnimi osebki. Nad britanskimi metodami nadzora so menda navdušeni Nizozemci; tudi tam se zelo povečuje število nadzornih kamer. Navdušenje nad britanskim modelom pa je prav tako izrazil novi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Sodišča najrazličnejših evropskih držav za zdaj še vedno brzdajo željo represivnih organov po novih nadzornih kamerah, češ da gre za prevelik vdor v zasebnost. Toda najbrž ni več daleč čas, ko bo EU, tako kot je bilo z direktivo o hranjenju komunikacijskih prometnih podatkov, sprejela zakonodajo, ki bo državam članicam dovolila nadzor v slogu velikega brata.