15. 8. 2007 | Mladina 32
Prebujeni TV-honorarci
Honorarni novinarji so sprožili pobudo za samoorganizacijo vseh honorarcev
Matjaž Frangež
© Borut Krajnc
Z RTV Slovenija, kjer poleg 2091 redno zaposlenih dela tudi 680 honorarnih sodelavcev, zadnje čase prihajajo novice, da so se začeli honorarci organizirati. Ne nastaja sicer (še) kakšno formalno združenje ali sindikat, so pa imeli tisti, ki niso v rednem delovnem razmerju in delajo prek avtorskih pogodb, doslej že nekaj sestankov. Na njih so ugotovili, da se spoprijemajo z najrazličnejšimi težavami in da bodo lažje nastopali združeni. Ker pobudo na RTV vodijo honorarni novinarji, jim pri organizaciji pomaga Sindikat novinarjev Slovenije, podprla pa jih je tudi Koordinacija sindikatov RTV Slovenija. A to še ni vse. Novinarji honorarci so se začeli organizirati tudi v drugih medijskih hišah, recimo v Slovenski tiskovni agenciji (STA), Primorskih novicah, podjetju Adria Media ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 8. 2007 | Mladina 32
Matjaž Frangež
© Borut Krajnc
Z RTV Slovenija, kjer poleg 2091 redno zaposlenih dela tudi 680 honorarnih sodelavcev, zadnje čase prihajajo novice, da so se začeli honorarci organizirati. Ne nastaja sicer (še) kakšno formalno združenje ali sindikat, so pa imeli tisti, ki niso v rednem delovnem razmerju in delajo prek avtorskih pogodb, doslej že nekaj sestankov. Na njih so ugotovili, da se spoprijemajo z najrazličnejšimi težavami in da bodo lažje nastopali združeni. Ker pobudo na RTV vodijo honorarni novinarji, jim pri organizaciji pomaga Sindikat novinarjev Slovenije, podprla pa jih je tudi Koordinacija sindikatov RTV Slovenija. A to še ni vse. Novinarji honorarci so se začeli organizirati tudi v drugih medijskih hišah, recimo v Slovenski tiskovni agenciji (STA), Primorskih novicah, podjetju Adria Media ...
Zakaj so se začeli povezovati? Ena ključnih težav, s katerimi se spoprijemajo honorarni novinarji, je, da pogosto nimajo nikakršne socialne varnosti. Nekateri si prispevkov za socialno varnost zaradi prenizkih dohodkov sploh ne plačujejo. Tisti, ki jih plačujejo in so obravnavani kot nekakšni samostojni podjetniki, se pogosto odločijo za najcenejšo možnost. Težave so tudi z nadomestili za bolniško odsotnost, na slabšem so glede nagrajevanja, izobraževanja ... „Nekateri so res honorarci po svoji izbiri. Večina pa je v takšen status prisiljena. Med honorarci je precej takšnih, ki izpolnjujejo vse pogoje za redno zaposlitev, ki delajo za neki medij že leta v odvisnem razmerju, a jih delodajalec ne želi zaposliti, ker bi imel s tem več stroškov," pravi eden od honorarnih novinarjev. Matjaž Horvat, ki ga je 20 honorarnih novinarjev STA izvolilo za svojega zastopnika, trdi, da so razlike med redno zaposlenimi in honorarci že pri takih banalnostih, kot so žetoni za avtobuse mestnega prometa. „Honorarci pri STA nismo upravičeni do žetonov, redno zaposleni pa jih lahko dobijo. Poleg tega dobimo honorarni novinarji pri STA za primerljivo delo nižje neto plačilo kot redno zaposleni, STA pa tudi nima jasne zaposlovalne politike. Ni torej jasno, ali bo honorarec dobil redno zaposlitev ali ne.“
Povezovanje honorarnih novinarjev ima sicer širši cilj. Želijo si, da bi sčasoma povezali vse honorarce, ne le novinarje, saj bi tako lažje vzpostavili dialog z državnimi institucijami in se na državni ravni dogovorili za pogodbo, ki bi primerno uredila njihov status.
Zanimivo pa je, da se je informacija o samoorganiziranju novinarskih honorarcev časovno skoraj ujela z novico, da naj bi začela RTV Slovenija odpuščati honorarne sodelavce. Novice, da od septembra zanje zaradi varčevalnih ukrepov ne bo več dela, uradno novinarjem še ni nihče sporočil. Med tistimi, ki naj bi delo izgubili, je tudi Matjaž Frangež, ki je pred kratkim izdal knjigo o orožarskih poslih, v katere naj bi bil vpleten premier Janša.