Predsednik, ne predsednica - volilec, ne volilka

Odločitev posameznika ali posameznice za predsedniško kandidaturo mora podpreti najmanj deset poslancev in poslank državnega zbora ali stranka, kar s podpisom potrdijo najmanj trije poslanci in poslanke ali 3000 volilcev in volilk. Kandidat ali kandidatka pa se poleg omenjenih možnosti za predsedniško kandidaturo lahko odloči tudi na podlagi podpore državljanov, kar pomeni, da mora zbrati najmanj 5000 podpisov podpornikov in podpornic. Ti svojo željo izrazijo tako, da izpolnijo in pred pristojnim organom, ki vodi volilno evidenco, podpišejo obrazec z "naslovom": "Podpora kandidaturi za predsednika republike". Obrazec, ki torej izraža podporo kandidatu, je preprosta šablona, v katero volilec vpiše svoje osebne podatke, številko osebnega dokumenta, s katerim potrjuje, da je državljan Slovenije, vse navedeno pa potrdi s podpisom nad črto, kjer je zapisano "Podpis volivca."

In kaj je pri vsem tem narobe? Očitno so pri izražanju podpore spregledane tako volilke kot tudi posameznice, ki se odločajo za predsedniško kandidaturo. Seveda bi marsikdo lahko temu oporekal z argumentom, da je za pravni promet lažje operiranje le z eno različico poimenovanje posameznikov in posameznic. Pa vendar je generična uporaba moškega spola tista, ki posameznice pri njihovi politični aktivnosti izključuje. In mimogrede, ob doslednem naslavljanju volilcev in volilk kot tudi ob upoštevanju morebitnih predsedniških kandidatov in kandidatk tudi količina uporabljenega papirja ne bi bila nič večja.