12. 9. 2007 | Mladina 36
Pismo o cenzuri v slovenskih medijih ...
... je bilo v nekaterih slovenskih medijih cenzurirano
Blaž Zgaga
© Matej Leskovšek
Slovenska tiskovna agencija (STA), nacionalna tiskovna agencija, v zadnjem času ne pomeni več platforme osrednjega in osnovnega medijskega informiranja, temveč raje agencijo za filtriranje medijskih sporočil. To potrjuje tudi nedavno neizpostavljena in s tem zakrita objava pisma o medijski cenzuri v Sloveniji. Novinar dnevnika Večer Blaž Zgaga je javno pismo z naslovom Cenzura v Sloveniji razposlal na 350 različnih naslovov v tujini - predsednikom in drugim politikom članic Evropske unije, številnim vladnim in nevladnim organizacijam in več kot 150 evropskim časopisom in tiskovnim agencijam ter nekaterim ameriškim senatorjem in kongresnikom. V pismu so tako izpostavljene neavtonomnost in nesvobodnost medijev ter problematika vladnega, natančneje preimerovega poseganja v medijsko poročanje in cenzuriranje do vlade kritičnih prispevkov. In medtem ko so številne tuje tiskovne agencija in mediji, na primer v Avstriji, Hrvaškem, Luksemburgu in Slovaški, poročali o omenjenem pismu, se je informacija o njem, ob bornem poročanju nekaterih slovenskih medijev, na STA izgubila v sklopu poročanja tujega tiska in tiskovnih agencij. In kot pravi Zgaga: "Upravičeno sem pričakoval, da bo Slovenska tiskovna agencija povzela pisanje tujega tiska o mojem pismu. Seveda je takrat, ko je novica objavljena na STA, obveščena tudi celotna slovenska javnost, saj je večina slovenskih medijev STA temeljni vir informacij o dogajanju v Sloveniji in tujini. Žal STA o javnem pismu ni naredila posebnega poročila. " Edino posamezno sporočilo, ki ga je o tem primeru objavila STA, je bilo povzemanje ostrega sporočila za javnost International Press Institute. Pa vendar je STA novico objavila v petek, 31. avgusta, šele ob 20.29, ko je praviloma končana že večina novinarskih redakcij. In je tako ostalo spregledano tudi to sporočilo. Neuradne informacije celo govorijo o tem, da naj bi z objavo te informacije čakali tako dolgo, da je odgovorni urednik odšel domov. Odgovorni urednik STA Borut Meško pa o o poročanju o Zgagovem pismu, ki se znašlo le med pregledi tujih medijev in agencij, pravi: "Obžalujemo, da se je Zgaga obrnil zgolj na tiskovne agencije v tujini, STA pa o tem ni obvestil. Upamo, da tega ni naredil namenoma in nas prikrajšal za informacijo. Trditev, da o Zgagovem pisanju na STA ni bilo nobene informacije in novice, je zato neresnična in zavajajoča. " Seveda je Zgaga naslovil pismo na tujo javnost, saj je po izkušnjah trenutnega medijskega prostora pri nas predvideval, da bodo vladni osrednji mediji pismo ignorirali. Tisti slovenski mediji, ki so v večini v tuji lasti, pa imajo uredniško politiko, da o dogajanju v drugih slovenskih medijih praviloma ne poročajo, pravi Zgaga. Tako STA v navedenem primeru le ni mogla zadostiti vsaj enemu od treh glavnih vodil poročanja, ki agencijo opredeljujo - torej hitrosti, objektivnosti in zanesljivosti. Pa vendar je na STA, če ne v tem primeru, pa v primeru poročanja o predsedniških kandidatih hitrost prevladala nad objektivnostjo. Na STA naj bi prišlo do pomote - tako Meško -, ko je agencija v tedenski napovedi z dne 26. avgusta objavila napoved dogodka enega izmed predsedniških kandidatov. Šlo je seveda za vladnega kandidata Peterleta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
