Odpovedana razstava argentinskih slikarjev

V torek, 18. septembra 2007, bi morali v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki odpreti razstavo likovnih del slikarjev Ivana Bukovca in Adriane Omahna, ki živita in ustvarjata v Argentini. Toda razstava je bila le nekaj dni pred odprtjem odpovedana. Vse kaže, da zato, ker se je slikar Bukovec zelo burno odzval na odločitev, da bo slavnostni govornik ob odprtju Sergij Pelhan, ki je bil v 90. letih minister za kulturo, danes pa je predsednik Slovenske izseljenske matice (SIM). Snovalcem razstave se je zdelo smiselno zaradi vezi s kulturo in izseljenci za govornika povabiti prav Pelhana, Bukovec pa je vztrajal, da na njegovi razstavi nima kaj iskati predstavnik naše najstarejše in največje izseljenske organizacije, ki v nekaterih izseljenskih krogih menda še vedno velja za ostanek prejšnjega režima.

Informacijo smo želeli preveriti pri obeh argentinskih slikarjih, vendar do zaključka redakcije nismo mogli navezati stika z njima. Jana Mlakar, direktorica Loškega muzeja, h kateremu sodi Galerija Ivana Groharja, pa je potrdila, da je, potem ko so razstavo strokovno pripravili - ko so torej pregledali slikarska dela in ugotovili, da je njihova kakovost sprejemljiva za razstavo -, tik pred zdajci nastala težava, ker se slikar Bukovec ni strinjal z njihovim protokolom. „To se mi ni zdelo profesionalno, saj je glavni namen razstave, da se predstavijo likovna dela. Slikarka Adriana Omahna je bila sicer drugačnega mnenja kot Bukovec, zato mi je žal zanjo, a ker nastopata kot tandem, se mi je zdelo najmodreje, da razstavo obeh slikarjev odpovemo.“

In kaj o zapletu pravijo v SIM? Nesojeni slavnostni govornik Sergij Pelhan je prepričan, da je lahko proti SIM nastopil le nekdo, ki ne pozna ne njenega dela ne njega osebno. „Sam sem, ko sem bil kulturni minister, obiskal argentinske Slovence, šel sem k spomeniku pobitim po drugi svetovni vojni, financiral sem njihov radio v Buenos Airesu, pozneje pa sem, ko sem bil direktor gledališča, vsako leto sprejel tudi gledališčnike iz Argentine in jim pomagal pri nastopih v Sloveniji. Sam sem menil, da je delitev na leve in desne med argentinskimi Slovenci vendarle presežena, sploh v kulturi, a očitno ni tako.“ Tajnik SIM Janez Rogelj v zapletu vidi nadaljevanje onemogočanja njihove organizacije. Predlani jim je država po petdesetih letih odvzela „licenco“ za izdajanje osrednje revije za Slovence po svetu in jo prepustila povsem neizkušenemu založniku, kot kaže, pa se ne bo končalo s tem. „Velik del povojne politične emigracije v Argentini vztraja pri zahtevi, da je zgodovino treba zavrteti nazaj v leto 1941. To pa pomeni izbrisati vse, kar diši po čemerkoli, kar ni njihovo. Pri delu s Slovenci je to predvsem Slovenska izseljenska matica, ki jo je treba na vsak način, če že ne uničiti, pa predvsem na vsakem koraku onemogočati njeno delo,“ ugotavlja Rogelj.