5. 10. 2007 | Mladina 39
Svetla jedrska prihodnost
Slovenija je med prvimi državami, ki so se odločile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja
NEK Krško
© Matej Leskovšek
Zagovorniki predčasnega zaprtja NEK Krško in prihodnosti Slovenije brez jedrske energije najbrž niso bili pretirano navdušeni, ko je ministrstvo za gospodarstvo nedavno objavilo, da je Slovenija pristopila h Globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo (GNEP). „RS je zagovornik jedrske opcije. Jedrska energija je realnost in trendi kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti. Leta 2006 je v globalnem merilu delovalo več kot 400 jedrskih reaktorjev, ki so zadovoljili 16 odstotkov svetovnih energetskih potreb,“ so predstavniki ministrstva zapisali v sporočilu za javnost. „Jedrska energija je relativno čista, hkrati pa tudi varna. Brez nje bi se količina emisij toplogrednih plinov povišala za 60 odstotkov. V mednarodni skupnosti se povečuje zavedanje o potrebi po varnejši jedrski energiji, zato ob povečani globalni proizvodnji jedrske energije potekajo intenzivne raziskave za razvoj varnejših reaktorjev. V tem smislu je prav multilateralni pristop do vprašanja oskrbe jedrskega goriva in upravljanja odpadkov pogoj za varno uporabo jedrske energije.“
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 10. 2007 | Mladina 39
NEK Krško
© Matej Leskovšek
Zagovorniki predčasnega zaprtja NEK Krško in prihodnosti Slovenije brez jedrske energije najbrž niso bili pretirano navdušeni, ko je ministrstvo za gospodarstvo nedavno objavilo, da je Slovenija pristopila h Globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo (GNEP). „RS je zagovornik jedrske opcije. Jedrska energija je realnost in trendi kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti. Leta 2006 je v globalnem merilu delovalo več kot 400 jedrskih reaktorjev, ki so zadovoljili 16 odstotkov svetovnih energetskih potreb,“ so predstavniki ministrstva zapisali v sporočilu za javnost. „Jedrska energija je relativno čista, hkrati pa tudi varna. Brez nje bi se količina emisij toplogrednih plinov povišala za 60 odstotkov. V mednarodni skupnosti se povečuje zavedanje o potrebi po varnejši jedrski energiji, zato ob povečani globalni proizvodnji jedrske energije potekajo intenzivne raziskave za razvoj varnejših reaktorjev. V tem smislu je prav multilateralni pristop do vprašanja oskrbe jedrskega goriva in upravljanja odpadkov pogoj za varno uporabo jedrske energije.“
GNEP so si v bistvu pod idejnim vodstvom ZDA izmislile največje proizvajalke jedrskega goriva, kot so Francija, Japonska, Kitajska in Rusija, da bi druge manj jedrsko razvite države pri njih nabavljale gorivo za svoje jedrske reaktorje, namesto da bi samostojno razvijale programe za bogatenje urana in morebiti tudi za lasten razvoj jedrskega orožja. Slovenija pa se lahko pohvali, da je med prvimi podpisnicami tega globalnega partnerstva, h kateremu je že takoj na začetku pristopilo 11 držav - Avstralija, Bolgarija, Gana, Madžarska, Ukrajina, Jordanija, Kazahstan, Litva, Poljska, Romunija in Slovenija. Torej večina držav, ki ogrožajo globalni mir z morebitno izdelavo novega jedrskega orožja. Nekatere države, kot recimo Argentina in Južna Afrika, pa so sodelovanje zavrnile, saj hočejo razvijati svoje programe za bogatenje uranove rude, ki jo proizvajajo same, namesto da bi to zanje počeli drugi.
GNEP zanima tudi odpadno jedrsko gorivo, iz katerega je prav tako mogoče izdelovati jedrsko orožje. Pod nadzorom bi bili še jedrski odpadki, saj naj bi jih nekoč reciklirali in ponovno uporabili kot jedrsko gorivo v novih generacijah jedrskih reaktorjev. Te za potrebe GNEP-a že razvijata Francija in Japonska. Eden takšnih reaktorjev bo morebiti nameščen v novem drugem bloku NEK Krško. Ta bo, kot kažejo trenutna politična naklonjenost jedrski energiji in energetske potrebe Slovenije, zelo realna opcija.
