Osovražena trnovska vpadnica

Civilna pobuda za park namesto ceste

Trnovska vpadnica

Trnovska vpadnica
© Matej Leskovšek

Čeprav je gradnja trnovske vpadnice v središče Ljubljane že v polnem teku, trnovska civilna pobuda še ni obupala. Trnovčani, ljubitelji zelenja, še niso izgubili upanja, da se kakovost njihovega bivanja in cena njihovih zemljišč ne bosta zmanjšali. Še vedno skušajo prek uradnih institucij doseči, da bi namesto avtomobilov na območju Gradaščice med kopališčem Kolezija, Rimskim zidom in trnovsko cerkvijo zrasel park, kot si ga je zamislil že arhitekt Jože Plečnik. V parku naj bi bil tudi paviljon sodobne slovenske umetnosti. Tak prostor Ljubljana pogreša, odkar so v šestdesetih letih zaradi gradnje železniške postaje podrli Jakopičev paviljon. V podporo projektu se je v Kudu France Prešeren predstavljalo triinpetdeset likovnih umetnikov, sočasno pa je prišel pripravit poročilo o vplivu vpadnice na okolje britanski prometni strokovnjak. Reg Hartman, svetovalec agencije Transport 2000, je na podlagi temeljite preučitve problematike ugotovil, da ljubljanski načrtovalci prometa ne poznajo osnovnih zakonitosti poklica.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Trnovska vpadnica

Trnovska vpadnica
© Matej Leskovšek

Čeprav je gradnja trnovske vpadnice v središče Ljubljane že v polnem teku, trnovska civilna pobuda še ni obupala. Trnovčani, ljubitelji zelenja, še niso izgubili upanja, da se kakovost njihovega bivanja in cena njihovih zemljišč ne bosta zmanjšali. Še vedno skušajo prek uradnih institucij doseči, da bi namesto avtomobilov na območju Gradaščice med kopališčem Kolezija, Rimskim zidom in trnovsko cerkvijo zrasel park, kot si ga je zamislil že arhitekt Jože Plečnik. V parku naj bi bil tudi paviljon sodobne slovenske umetnosti. Tak prostor Ljubljana pogreša, odkar so v šestdesetih letih zaradi gradnje železniške postaje podrli Jakopičev paviljon. V podporo projektu se je v Kudu France Prešeren predstavljalo triinpetdeset likovnih umetnikov, sočasno pa je prišel pripravit poročilo o vplivu vpadnice na okolje britanski prometni strokovnjak. Reg Hartman, svetovalec agencije Transport 2000, je na podlagi temeljite preučitve problematike ugotovil, da ljubljanski načrtovalci prometa ne poznajo osnovnih zakonitosti poklica.

Že od Buchanovega poročila v šestdesetih letih je jasno, da vpadnice v središče promet povečajo, ne pa zmanjšajo. Ljubljana, ki ima že tako ali tako veliko težav s prometom in parkiranjem v središču, bi po njegovem morala prej urediti javni prevoz: "Načrtovana cesta skozi Trnovo bo napravila zmešnjavo na samem robu središča in hkrati omogočila, da se bo v središče pripeljalo več avtomobilov. To je jasno sporočilo prebivalcem, da mestne oblasti favorizirajo avtomobilski prevoz in bodo s tem še bolj spodbudile avtomobilistično miselnost." Namesto da bi ponudili zelenje in kolesarjenje, ki sta privlačnejša, bomo turiste in tuje poslovneže odganjali z neznosnimi prometnimi zamaški. "To je podobno trendu v ZDA, kjer so mesta ohromljena zaradi prometa, ki je speljan naravnost v središče." Kljub tehtnim argumentom se Trnovčani zdaj oprijemajo še zadnje rešilne bilke in upajo, da jim bo uspelo gradnjo ustaviti s sodiščem.