Kako je umrla Janševa zgodba o srečni plovbi

Potem ko je premier Janez Janša opravičil vse morebitne napake v svojem mandatu s podedovanimi težavami iz preteklosti, je s svojo ekipo prevzel vajeti in začel uresničevati svoj način vodenja države. Že po dveh letih je na sestanku predsednikov in vodij poslanskih skupin koalicijskih strank razlagal, da nam gre res dobro: „Slovenija ima zagotovo po dveh letih od volitev leta 2004 najtrdnejši mednarodni položaj, edina od novih članic Evropske unije bo prevzela evro ter bo kot prva od novih članic predsedovala Evropski uniji (...) Odkar Slovenija obstaja, se prvič dogaja, da bomo državljani plačevali nižje davke, in to vsi. Podjetja bodo manj obremenjena in hkrati bomo zmanjšali tudi proračunski primanjkljaj. Takšnega razmerja še ni nikoli bilo (...) Delnice podjetij, o katerih se je govorilo, da se vlada vmešava v kadrovanje, danes na borzi dosegajo bistveno višje cene oziroma višje cene kot pred dvema letoma. Podjetja dosegajo zelo dobre rezultate. Skratka, slovenskemu gospodarstvu gre dobro.“

Nič kaj manj optimistično ni slikal podobe kot slavni govorec letošnje osrednje proslave ob Dnevu državnosti. Ob podpori topovskih salv iz grada in preleti letal je napovedoval, da dohitevamo razvite države: „Prihajajo nove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji. Ima veter v jadrih in krmilo, obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjih vodah je nekaj umetnih valov in oblačkov. A obzorje narodove prihodnosti je jasno kot še nikoli doslej. Pred sedanjo in prihodnjimi generacijami je srečna plovba.“

Pogum mu je dajala misel na evro, ki je bil vpeljan brez večjih pretresov v prvih mesecih. Potem pa je sledila ura resnice. Cene živil, storitev, energentov so poskočile. Plače pa stagnirajo. Sindikati so nezadovoljni. Potrošniki zaskrbljeni. Inflacija narašča. Do sedaj spremenjenih razmer ni priznal še noben višji vladni predstavnik. Končno pa je to potrdil tudi nekdo iz koalicijskih vrst. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je tako v nasvetu državljanom, kako preživeti draginjo in inflacijo, za Dnevnik izjavil: „Podražitve hrane so tudi priložnost, da se zamislimo tudi čedalje bolj razvajeni porabniki. Ko odprejo kakšno trgovino, je tam velika gneča, zato bi verjetno za vse veljalo opozorilo: kupujmo zgolj to, kar potrebujemo, pri osnovnih živilih pa le toliko, kolikor porabimo, da ne bi več toliko hrane končalo v smeteh. Naj nam ne bo odveč kdaj pojesti tudi dan starega kruha ali katerega drugega živila, saj ni nič slabše kot povsem sveže, le prevzetni smo.“