Osvetljena cerkvena fasada

Uredbo vlade o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je bila objavljena v začetku septembra, je župnik na Šmarni gori obeležil na samosvoj način. Komaj smo dobili uradni papir, ki omejuje prekomerno svetlobno onesnaženje, varstvo pred motečo osvetljenostjo, se ukvarja z zmanjšanjem porabe energije zaradi nesmiselnega premočnega sevanja različnih luči, je šmarnogorska cerkev zasijala na nočnem nebu kot najsvetlejša zvezda. Namesto majhne lučke, ki jo je bilo od daleč opaziti le ob dobrem vremenu, se sedaj osvetljena cerkvena fasada vidi do Ljubljane tudi ob meglicah in oblakih. Ali mejne vrednosti za osvetljevanje površin kulturnih spomenikov ali dekorativne razsvetljave zunanjih sten stavb določene v uredbi za RKC ne veljajo? Ali 11. člen, ki govori, da morajo biti svetlobni snopi usmerjeni najvišje meter po napuščem in da gre mimo fasade lahko zgolj 10 % svetlobnega toka, v praksi ne deluje? Po odgovoru inšpektorata za okolje in prostor, okoljskega ministrstva ter številu osvetljenih slovenskih hribčkov bi lahko sklepali ravno to. Medtem ko nam inšpektor ni odgovoril, kako bo ukrepal, so o nespoštovanju odločbe iz ministrstva za okolje sporočili le, da se zavedajo problematike, zato pa so sploh pripravili uredbo.

Vendar jih v zvezi s to tematiko najbolj skrbi poraba elektrike: "Zaskrbljujoče pa ni samo dejstvo, da je poraba elektrike za javno razsvetljavo v Sloveniji večja od povprečja v EU, ampak tudi to, da poraba elektrike za javno razsvetljavo še narašča, in sicer z letno stopnjo, ki je zanesljivo večja od 2 % (od okoli 125 GWh v letu 2000 do 146 GWh v letu 2006). Zato naj bi se z izvajanjem določil sprejete uredbe do leta 2010 ustavilo naraščanje porabe elektrike za javno razsvetljavo, do leta 2017 pa bi se dosegla ciljna vrednost letne porabe elektrike za obratovanje javne razsvetljave, ki je, izračunana na prebivalca, enaka 50 kWh." Vendar, dokler bomo davkoplačevalci plačevali račune za osvetljavo fasad cerkev, zagotovo varčevanja ne bo.

Zanimivo pa je, kako se spreminjajo politična stališča. Cerkve so svoj zagon v osvetlitvi fasad dobile v času vlade Lojzeta Peterleta, ki je odločila, da so tako pomembni kulturni spomeniki, da jih je treba izpostaviti svetlobi. Lojze Peterle, kandidat za predsednika, pa ima zdaj nenadoma povsem nasprotno stališče. Kot častni pokrovitelj sedmega evropskega simpozija o svetlobni onesnaženosti in globalnem segrevanju se zavzema za manjšo osvetljenost, ki negativno vpliva na okolje ...