Slovenci so povzročali trpljenje

Pred časom je združenje Concordia et Pax pripravilo spominsko slovesnost, s katero je želelo obeležiti in se predvsem spominjati posledic razmejitve na Goriškem pred 60 leti. Dogodek, ki so ga sprva načrtovali na trgu Evrope, ki obe Gorici povezuje, so prestavili v novogoriško cerkev Kristusa Odrešenika. Slovesnost je tako ob govorih zbranih potekala tudi ob maševanju goriškega nadškofa De Antonija in koprskega pomožnega škofa Bizjaka, ki sta skupaj, vsak v svojem jeziku in ob sodelovanju navzočih, darovala mašo.

Dogodka so se med drugimi udeležili tudi predsednik državnega zbora Slovenije France Cukjati, podpredsednik italijanske poslanske zbornice Pierluigi Castagnetti, koprski pomožni škof Jurij Bizjak, novogoriški župan Mirko Brulc, odbornica za socialne zadeve na goriški občini Silvana Romano Zamparo, bivši goriški župan Vittorio Brancati ter predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij.

Med govorniki, ki so se zvrstili, je bil tudi Cukjati. Po uvodnem delu o razmejitvi Gorice, trpljenju med drugo svetovno vojno, vrnitvi Primorske Sloveniji in postavitvi meje na Goriškem leta 1947 je nadaljeval: "Takrat sem imel komaj štiri leta in se dogodkov ne spominjam. Spominjam pa se vseh nadaljnjih mladostnih let, kako smo na državnih proslavah opevali pogumne junake in heroje, ki so bili v boju proti okupatorju pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Veličastne spomenike smo postavljali tudi takim 'junakom', ki niso nikoli tvegali svojega življenja, ampak so za dosego svojih čudnih idealov dejansko žrtvovali številna druga nedolžna življenja." In o svoji zgodovinski resnici je povedal Cukjati še več: "O pobitih talcih, požganih vaseh in trpljenju v koncentracijskih taboriščih so nam govorili tudi zato, da bi negovali sovraštvo do italijanskih in nemških okupatorjev, s tem pa tudi neprijazen odnos do italijanskega in nemškega naroda. O trpljenju, ki so ga povzročali sami, so skrbno molčali. Ko sem še kot študent govoril o teh stvareh z nekim italijanskim prijateljem, mi je rekel: 'Tudi pri nas ni nič boljše. Govori se le o fojbah in izganjanju Italijanov iz Jugoslavije, molči pa o trpljenju, ki smo ga mi povzročili drugim!'"

Besede predsednika državnega zbora tako lahko razumemo kot zanikanje resnosti nekaterih medvojnih dogodkov. In kaj o Cukjatijevem govoru pravi Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB Slovenije: "Predsednik državnega zbora naj bi predstavljal vse državljane in naj zato tudi ne bi žalil njihovih čustvev in opredelitve. Cinično navajanje 'čudnih idealov' in 'junakov' pod narekovaji pa je za predsednika državnega zbora nedostojno in nevzgojeno. V kontekstu njegovega govora bi bilo vsekakor primerno, da bi spregovoril tudi o 'trpljenju, ki so ga povzročili' svojim narodnim sobratom domobranski 'junaki'."

Ampak kot je Cukjati zaključeval na slovesnosti: "Namesto spomina na vojne spopade potrebujemo danes spomin na posledice teh spopadov." Zgodovinske knjige, ki pa govorijo le o vojnah in krvavih zmagah nad sovražnikom, ne pa o trpljenju ljudi, ne sodijo več v nas čas, je še trdil Cukjati. Predsednik parlamenta je v svojih mislih pozabil le na eno dejstvo. Da slovenski taboriščniki, talci in tudi partizani niso okupirali nobene tuje države, ne Nemčije, ne Italije.