Gregor Cerar

26. 10. 2007  |  Mladina 42

Včasih proti, zdaj za izdajalce

Dva obraza Borisa Mlakarja in Natlačenov literarni biser

Ban Marko Natlačen

Ban Marko Natlačen
© Enciklopedija Slovenije

„Če analiziramo, kaj je pravzaprav to, kot že rečeno, preveč ponižna politika bana Natlačena, v čem je škodovala interesom slovenskega naroda, bi težko našli kakšno konkretno zadevo. Zaradi tega ni bilo ne mrtvih, ne ranjenih, ne zaprtih, ne izgnanih in tako naprej ...„ je za TV-Dnevnik razlagal zgodovinar Inštituta za novejšo zgodovino Boris Mlakar, sicer avtor knjige Slovensko domobranstvo, kar je bila tudi tema njegovega doktorata. Ban Marko Natlačen je bil po njegovem preveč prijazen, nikakor pa ne izdajalec. Novi časi, nova dejstva. Opozorjeni smo bili, da zgodovinar Mlakar nekoč ni tako sodil o banu Natlačenu.

„Ob napadu na Jugoslavijo 1941 je ustanovil in vodil Narodni svet, ki si je ob neizogibnem propadu Jugoslavije prizadeval doseči čim boljši položaj Slovenije v okupacijskih razmerah. Po zasedbi in priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji je sodeloval z italijanskimi oblastmi. Vstopil je v konzulto (sosvet), posvetovalni organ visokega komisarja E. Graziolija, iz katerega pa je jeseni 1941 izstopil. Med okupacijo je vodil delo SLS v ilegali ter po pogajanjih z vodstvi drugih strank sodeloval pri izdelavi slov. narodnega programa, ki je predvideval obnovitev Kraljevine Jugoslavije, vendar kot federativne države, v kateri bi bila velika Slovenija njen enakopravni del. Spomladi 1942 je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze in tudi pri nastanku oboroženih straž oz. MVAC, saj je maja 1942 v tem smislu predložil italijanskim oblastem posebno spomenico. Kot nevarnega nasprotnika in hkrati neformalnega voditelja slov. protirevolucionarnega tabora ga je po nalogu vodstva KPS likvidirala VOS,“ je zapisano v Enciklopediji Slovenije iz leta 1993. Geslo pa je prispeval zgodovinar Boris Mlakar.

Kar zadeva Natlačena, pa nikjer ni bila poudarjena njegova literarna ustvarjalnost, ki je šla v nos predvsem ljudem srbske narodnosti. Hrvaški ustaši so naslov Natlačenove pesmi Srbe na vrbe zelo radi uporabljali kot geslo v gonji proti Srbom. Pesem Srbe na vrbe je ban Natlačen objavil v Slovencu po umoru prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu: „Krvava pesma do nebes upije, Krv Ferdinova je v mes Zofije. Zvali ste nas dolgo dni na klanja ... Iz dolge vstali smo noči in spanja. S kanoni vas pozdravimo, vi Srbi, Dom hladan vam postavimo ob vrbi...“ Globoko, ni dvoma.