Biogorivo morda ni tako prijazno do okolja

Evropska unija se je v podporo varstvu okolja in tudi zaradi večje energetske neodvisnosti stare celine zavezala, da bodo njene članice v prihodnjih letih povečale uporabo biogoriva pri pogonskih gorivih. Celo v Sloveniji nastajajo tri tovrstne tovarne, slovenskim kmetovalcem pa se tudi svetuje, da naj pridelujejo ogrščico, iz katere bodo recimo v Lendavi ali v Račah pridelovali biodizel. Ta naj bi povzročal skoraj polovico nižje emisije ogljikovodikov kot fosilna goriva, skoraj ne vsebuje žvepla, manj se dimi, biološko je razgradljiv in tako ne pomeni večje nevarnosti za okolje ter ima celo boljše mazalne lastnosti kot klasičen dizel.

Številni okoljevarstveniki nasprotujejo pridelavi koruze in oljne ogrščice za biogorivo, ker pri pridelavi ogromno goriva pokurijo tudi poljski stroji. Pridelovanje poljščin za gorivo je v času, ko marsikje po svetu vlada lakota, za marsikoga moralno sporno. Celo OZN je začela glasno opozarjati, da se bo hrana opazno podražila povsod po svetu. To naj bi bilo že vidno v ZDA, kjer kmetovalci koruzo po višji ceni prodajajo rajši za proizvodnjo bioetanola kot za hrano ljudi in živali.

Proizvodnja biogoriva pa morda le ni tako prijazna do okolja, kot jo propagirajo, in v ozadju so najbrž spet le veliki dobički. Britanski dnevnik The Times je nedavno poročal o raziskavi britanskih, ameriških in nemških znanstvenikov, objavljeni v publikaciji Atmospheric Chemistry and Physics. Ugotovili so, da biogorivo iz koruze in oljne ogrščice v bistvu prispeva celo večje emisije toplogrednih plinov kot fosilna goriva, celo do 70 % več. V glavnem zaradi večjih emisij dušikovih oksidov, ki imajo skoraj 300-krat močnejši učinek na nastajanje tople grede kot pa osovraženi ogljikov dioksid.