Nezadostno znanstveno delo

Minuli konec tedna se je približno 50 študentov in študentk Filozofske fakultete Univerze v Mariboru zbralo v podporo docentu dr. Andreju Fištravcu, ki je sicer tudi aktivni član družbenocivilne iniciative Foruma za Pohorje in predsednik komisije za razvoj zasebnega šolstva na ministrstvu za šolstvo in šport. Zbrani študentje in študentke so s svojim shodom ter parolami izkazali naklonjenost njegovemu pedagoškem delu na Oddelku za sociologijo. Predstavili pa so tudi peticijo, ki jo bodo poslali predstojniku oddelka, dekanu fakultete, vodstvu mariborske univerze in pristojnemu ministru.

Podporno peticijo in shod je spodbudila odločitev senata. Ta je ob dolgotrajni razpravi ter obrazložitvi habilitacijske komisije, ki je podala mnenje o Fištravčevem neizpolnjevanju pogojev za ponovno izvolitev v naziv docenta ter pregledu in ocenitvi njegove znanstvene aktivnosti, sklenil, da Fištravca ne izvoli ponovno v naziv docenta. S tem je do nadaljnjega Andrej Fištravec razrešen opravljanja pedagoškega dela, ostal pa bo aktiven pri znanstveno-raziskovalnem delu. Priznani sociolog se sprašuje, kje se ob tovrstnih odločitvah kaže akademska odličnost, saj naj bi bilo ob tovrstnih odločitvah pravzaprav primarno pedagoško delo v ozadju. Ob tem pa poudarja, da je poleg izdelanih diplomskih nalog in diplomskih seminarjev pri posameznem profesorju ali profesorici ter njegove znanstvene bibliografije pedagoško delo seveda težko izmerljivo. Pa vseeno so merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev tista, ki določajo in navajajo pogoje za izvolitev v želeni naziv.

Tako dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Marko Jesenšek pravi, da so se senatorji v razpravi o ponovni (ne)izvolitvi za nadaljevanje pedagoškega dela Fištravca strinjali s predlogom habilitacijske komisije fakultete, ki navaja, "da je znanstveno delo dr. Andreja Fištravca v zadnjem petletnem obdobju zelo skromno, saj njegove znanstvene objave (objava) niso predstavljene na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost, nejasno in od dr. Andreja Fištravca tudi nepojasnjeno (kljub pozivom Habilitacijske komisije) pa je tudi ostalo avtorstvo oziroma soavtorstvo članka Makejevka - subkultura cestnih otrok". Na nejasnosti o avtorstvu navedenega članka, z ostalimi argumenti, Fištravec na sklep senata odgovarja v osebni pritožbi. Namigovanja študentov in študentk s shoda, da pa naj bi pri odločitvi senata v primeru Fištravca, šlo "bolj za neke druge stvari", seveda dekan fakultete odločno zavrača. Jesenšek pa še pravi, da ob tehtni razpravi senata, utemeljitvi komisije in vrednotenju znanstvenega dela, ki je dostopen na Cobissu in Sicrisu, odločitev senata podpira. Temu pa dodaja, da so dobri univerzitetni kadri tisti, ki znajo svoje bogate znanstvene izkušnje na najbolj sprejemljiv način prenašati na študente in študentke, po pravilih pa so sprejemljivi še tisti, ki so znanstveno dobri, pedagoško pa nekoliko manj priljubljeni. Nesprejemljivi pa tisti, ki so znanstveno nezadostni. A vseeno, še dodaja Jesenšek, tudi tistim predlaga možnost in odločitev za čimkrajše izpolnitev potrebnih pogojev za pedagoško delo. Protesti študentov pa seveda pri tem ne bodo pomagali.