Dolga pota konkurenčnosti

Urad RS za varstvo konkurence (UVK) je prejšnji teden izdal dopolnilno odločbo, ki pravi, da je "Telekom Slovenije v časovnem obdobju od 28. 4. 1998 do 11. 2. 2000 zlorabljal prevladujoči položaj na veleprodajnem trgu govorne telefonije (ISDN) za zagotavljanje ozkopasovnega dostopa do interneta končnim uporabnikom s tem, da je družbi ABM neutemeljeno zavračal vključitev številke 32-370 iz posebne skupine 0880".

Klicni dostopi do internata, ki jih omenja dopolnilna odločba, so v dobi širokopasovnih povezav že preteklost in najbrž jih uporablja le še malokdo, tudi ponudnikov interneta iz tistih časov praktično ni več. Največji zmagovalec slovenske internetne revolucije je bil Telekom Slovenije oziroma njegov Siol, ki si je v minulih letih tudi na račun počasnosti državnih regulativnih organov pridobil daleč največji tržni delež v državi. Majhen kos internetnega kolača mu odžira le nekaj manjših ponudnikov, kabelski operaterji in agresivni T2, ki pa ima za sabo cerkveni kapital in se spušča v velike investicije z optičnimi omrežji.

Kaj torej pomeni najnovejša odločitev UVK za Telekom Slovenije? Mogoče je zanimiva le z moralnega vidika, saj so na UVK povedali, da je zastarana in da tudi, če ne bi bila zastarana, ne bi izrekli globe, ker sodi dejanje v čas, ko še niso bili prekrškovni organ. UVK je sicer delno odločbo glede štirih pritožb izdal že leta 2000. Postopek je miroval kar sedem let. Končali naj bi ga, ker je ministrstvo za gospodarstvo zagrozilo z notranjo revizijo.

Delna odločitev iz leta 2000, takrat so ugotovili, da je Telekom diskriminiral druge ponudnike interneta, ker je v ISDN-paketih prilagal zgolj „svoje“ Siolove CD-ROM-e, pa je dobila epilog v začetku septembra. Upravno sodišče je odločilo, da je sedem let stara delna odločba UVK pravnomočna, saj jo je izpodbijal Telekom. Ta odločba pa je tudi podlaga odškodninske tožbe podjetja ABM proti Telekomu zaradi spornih paketov, v kateri menda zahtevajo 4 milijone evrov odškodnine.

Telekom Slovenije, ki ga vlada zdaj navdušeno prodaja ne preveč atraktivnim potencialnim kupcem, se je za zdaj zaradi monopolnih zlorab izognil kakšnim mega visokim odškodninam, kot so jih bila deležna večja sorodna podjetja. Telefonica je plačala 151 milijonov evrov kazni, France Telecom 80 milijonov, Telecom Italia pa 59,5 milijona EUR zaradi tako imenovanih cenovnih škarij, ko so ponujali visoke veleprodajne cene infrastrukture in nizke maloprodajne cene svojih storitev. S tem pa so privabili številne uporabnike. Agencija za pošto in elektronske komunikacije je Telekomu Slovenije cenovne škarje preprečila šele z odločbo, ki je začela veljati na dan mrtvih. Zaradi škarij pa je tudi v Sloveniji ugasnilo kar nekaj internetnih ponudnikov.