Do kavarne z denarjem davkoplačevalcev

Plesni šoli Kazina grozi, da bo ostala brez prostorov v središču Ljubljane, ki jih uporablja že skoraj trideset let. Gre za prostore v 170 let stari, spomeniško zaščiteni stavbi Kazine na križišču Slovenske ceste in Šubičeve ulice, ki je v lasti države. Inštitut za novejšo zgodovino, ki stavbo upravlja, je plesni šoli že septembra lani odpovedal najemno pogodbo, saj naj bi prostore potreboval za širitev lastne dejavnosti. Zanimivo je, da z izgonom ene najuspešnejših plesnih šol v državi soglašajo tudi na ministrstvu za znanost, saj so naročili idejni projekt za obnovo objekta, po katerem bi se del sedanjih prostorov plesne šole namenil pisarnam za raziskovalce inštituta, del pa preuredil v kavarno. Za vse skupaj naj bi odšteli približno 900.000 evrov. Ker bo ministrstvo denar črpalo iz proračunske postavke za investicijsko vzdrževanje, to pomeni, da se bo ureditev kavarne dejansko financirala z denarjem davkoplačevalcev, kar je milo rečeno nenavadno. Zakaj inštitut kavarno sploh potrebuje in ali bo z njo tudi upravljal, ni znano, saj direktorica inštituta dr. Jera Vodušek Starič pretekli teden ni bila dosegljiva. So nam pa na ministrstvu za znanost povedali, da ureditev kavarne v investicijskem načrtu še ni dokončno potrjena.

Po mnenju vodje Plesne šole Kazina Silvestre Perčič je sramotno, da se skuša iz objekta izriniti plesna šola, ki dnevno pritegne med 200 in 300 otrok, mladostnikov in odraslih, s čimer zagotovo pripomore k večji živahnosti starega mestnega jedra. "Mislim, da inštitut ne potrebuje prostorov v strogem mestnem središču, ker lahko raziskovalci svoje delo enako kvalitetno opravljajo tudi na kakšni drugi lokaciji. Za plesno šolo pa je pomembno, da ostane v Kazini, saj je bil ta objekt že od vsega začetka, torej od izgradnje leta 1837, namenjen družabnemu življenju Ljubljančanov," poudarja Perčičeva. Plesalci se ne nameravajo vdati v usodo, zato na sodišču izpodbijajo nalog za izpraznitev prostorov. Še več. Zoper državo so vložili tožbo za ugotovitev solastninske pravice nad prostori, ki so jih uporabljali doslej. Trdijo namreč, da podjetje Kazina ni le najemnik, pač pa tudi solastnik prostorov v stavbi Kazine, saj je vanje več let vlagalo v soglasju z državo kot lastnico nepremičnine. "Če bo sodišče ugotovilo, da so bila vlaganja premajhna za pridobitev solastninske pravice, lahko podjetje Kazina od države še vedno zahteva povračilo svojih vlaganj," navaja odvetnik podjetja Kazina David Sluga in dodaja, da naj bi šlo pri prekinitvi najemne pogodbe za aroganco državne oblasti, ki tako napada civilno družbo. "V prostorih Kazine namreč ne deluje samo podjetje Kazina s svojo komercialno dejavnostjo, pač pa tudi društvo Kazina, ki mu je ministrstvo za šolstvo podelilo status društva, delujočega v javnem interesu."