Prepuščena sama sebi?

Remzija Hajrizi je 21-letna študentka iz Maribora, ki je od 14. leta živela v rejništvu. Čeprav se še šola, je Center za socialno delo (CSD) Maribor sredi oktobra odločil, da ji ne pripada več pravica do rejnika, ker naj bi bila kot polnoletna oseba že dovolj zrela za samostojno življenje. Pa to res drži?

Remzija je namreč čez noč ostala brez "pravega" doma. Ker je redna študentka prvega letnika, ima sicer ležišče v študentskem domu v Ljubljani, a računov za bivanje trenutno ne more plačati. Tudi hrane si ne more kupiti, saj nima nikakršnih dohodkov. Ker ima študijske obveznosti razporejene skozi cel dan, nima zaposlitve. Njena vloga za pridobitev štipendije doslej še ni bila rešena, prav tako ne vlogi za pridobitev otroškega dodatka in enkratne socialne pomoči, ki ju je na mariborskem CSD oddala takoj po izgubi pravice do rejništva. Ker nima za preživetje, bi morala žrtvovati študij in si poiskati zaposlitev. A tega noče, saj se zaveda, da bo v prihodnje lahko dostojno živela le, če doštudira.

Remzija je prepričana, da so ji pravico do rejništva vzeli neupravičeno. "Vedno povem, kar mislim, in očitno sem se s tem zamerila socialnim delavcem. Tik preden mi je družina, pri kateri sem živela do oktobra in s katero se res nismo najbolje razumeli, odpovedala rejništvo, sem na center za socialno delo vložila prijavo zoper njo, ker sta rejnika po mojem mnenju neprimerno ravnala z drugima rejencema, starima dve in tri leta. Veliko je bilo kričanja, opažala sem modrice," meni Remzija. Potem ko je njena dotedanja rejnica mariborski CSD obvestila, da ji odpoveduje rejništvo, je sama socialni delavki predlagala, naj ji najdejo novo rejniško družino. Zato jo je odločitev CSD toliko bolj presenetila. "Ko sem direktorja vprašala, kako naj preživim, mi je rekel, da sem lepa in pametna punca ter da se bom že znašla. Kako naj se znajdem? Naj se prodajam? Naj pustim študij samo zato, ker nimam družine? Če ne bi imela fanta, ki mi zelo pomaga, in postelje v študentskem domu, bi lahko danes spala pod mostom."

Rejništvo je oblika družinskopravnega varstva mladoletnikov, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti pri starših. Rejništvo torej načeloma ni namenjeno polnoletnim mladim. Obstajajo pa izjeme. Po zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti lahko CSD strokovno odloči, da lahko pri rejniški družini bivajo tudi polnoletni rejenci, če ti zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju niso sposobni za samostojno življenje in delo ali če nadaljujejo šolanje, pri čemer mora rejenec s tem soglašati, pravica pa mu pripada najdlje do 26. leta starosti.

Na mariborskem CSD bi torej teoretično Remziji lahko našli novo rejniško družino. Zakaj tega niso storili? Direktor CSD Maribor Jožef Tivadar pravi, da primer ni takšen, kot ga prikazuje Remzija, vendar zaradi varovanja osebnih podatkov o podrobnostih ni želel govoriti. "Mirno lahko rečem, da smo na CSD Maribor storili vse, da je bila oziroma da bo imenovani nudena potrebna pomoč v okviru zakonskih možnosti in dodatnih oblik pomoči (kadrovska štipendija, pomoč preko društev, idr.), da si ustvari samostojno življenje."