Biblijski kimel

Velika, če že ne odločilna zasluga, zakaj smo v letošnjem letu, ki ga je Svet krščanskih cerkva v Sloveniji razglasil za leto Svetega pisma, gostili svetovni kongres biblicistov, je zadnji slovenski standardni prevod biblije v slovenščino. Gre za prevod, ki naj bi bil po besedah biblicistov dosledno preveden po izvirnikih. Prepričani so, da gre pri vsem skupaj za vrhunski dosežek slovenske biblicistike, saj je prevod rezultat petnajstletnega interdisciplinarnega skupinskega dela. Pri obsežnem projektu je namreč pod vodstvom akad. prof. dr. Jožeta Krašovca sodelovalo več kot petdeset mednarodnih strokovnjakov z različnih področij, kot so prevajanje, slavistika, računalništvo ... Svoje delo so strokovnjaki opravljali tako dolgo predvsem zato, ker naj bi vsako besedo po trikrat preverili, in tako, po njihovih besedah, dobili enega najpopolnejših prevodov biblije vseh časov.

Odkrili smo, da ta prevod le ni tako popoln, kot pravijo. Napaka se bo marsikomu morda res zdela banalna, a če dobro premislimo, je vsaj pri kuhi lahko usodna. Gre za kiks gastronomskega tipa, ki se skriva v dveh odlomkih znotraj biblije. Prvega lahko najdemo znotraj Stare zaveze (Izaija 28,25-27), kjer je govor o setvi, drugi pa je v Novi zavezi, natančneje v evangeliju po Marku (Marko 23,23), kjer Jezus pismoukom in farizejem pridiga o plačevanju desetine. V obeh odlomkih se omenja začimbna rastlina kumina (latinsko carum carvi), čeprav je v izvirniku najti prav tako začimbno rastlino z imenom kumin (latinsko cuminum cyminum).

Zaradi vizualne podobnosti, ki ju začimbnici zbujata, ju laiki sicer radi zamenjujejo, gre pa za različni rastlini s popolnoma različnim okusom. Zadevo lahko malce omilimo, če vzamemo v zakup dejstvo, da takšne napake pogosto zasledimo tudi znotraj malomarnih prevodov v kuhinjskih knjigah, ki posegajo na področje vzhodne kulinarike. Pri tem je zavajajoč angleški izraz cumin (kumin), ki ga velikokrat prevajajo kot kumina, čeprav se slednja v angleščini imenuje caraway. Vendar pa bi v praksi skoraj vsak z vsaj malce sofisticiranim okusom prav gotovo hitro odkril napako, če bi mu gospodinja, ki bi se rada izkazala s svojo "svetovljanskostjo", vsa ponosna postregla s karijem, v katerega bi namesto kumina dodala čisto navadno kumino, po domače imenovano tudi kimel. Že morda, da bi bil okus bolj domačen, nikakor pa ne bi bil vzhodnjaški.

Iz uredništva Društvo Svetopisemska družba Slovenije smo izvedeli, da naj bi neposredni stroški, ki vključujejo prevod in tisk biblije, znašali približno 33 milijonov takratnih tolarjev. Od tega je ministrstvo za kulturo pokrilo 5,2 milijona stroškov.