Trst v Tomaju

Kraška vasica Tomaj ima le 135 hišnih številk in 345 prebivalcev. Toda to naj bi se že v nekaj letih drastično spremenilo. Sežansko podjetje Adriaplan, ki je v stoodstotni lasti družbe Jadran Sežana, namerava v južnem delu Tomaja do leta 2012 zgraditi naselje 79 hiš, v katerih bi, če bi bile povprečno naseljene, živelo vsaj dvesto ljudi. To pomeni, da bi se prebivalstvo kraške vasice v razmeroma kratkem času skoraj podvojilo.

Po mnenju domačinov, združenih v civilno iniciativo Macela, bi ogromno naselje v bližini starega vaškega jedra pomenilo tujek na kraških tleh, zato gradnji odločno nasprotujejo. Najbolj problematična se jim zdi gostota pozidave, saj je po idejnem načrtu investitorja predvideno, da bi bilo 79 samostojnih hiš in dvojčkov v velikosti od 130 do 160 kvadratnih metrov zgrajenih na slabih treh hektarjih površin, pri čemer bi bil odmik med hišami minimalen. Po idejnem načrtu je predviden mestni tip gradnje z maksimalno pozidanostjo parcel, kar je v diametralnem nasprotju s tradicionalno kraško gradnjo. Edina logika takšne gostote je dobiček, zato imajo domačini še kako prav, ko trdijo, da gre za "aroganten urbanistični poseg v Kras". Poleg tega domačine skrbi, da bodo hiše pokupili predvsem kupci iz Trsta, ki v Tomaju sploh ne nameravajo živeti, ampak bi v vasi imeli le vikende.

Po mnenju direktorja Adriaplana Boštjana Žiberne so strahovi domačinov pretirani, saj poslovna odločitev o številu objektov sploh še ni bila sprejeta. Možno je torej, da ne bi gradili 79 stanovanjskih objektov, ampak pol manj. Postopki za pridobitev zemljišč že potekajo, saj so zasebnikom že plačali aro za približno 38 tisoč kvadratnih metrov zemljišč. V kratkem nameravajo zaprositi tudi za projektne pogoje oziroma soglasje za gradnjo, pri čemer naj bi za vsako od parcel pridobili ločeno gradbeno dovoljenje. "Graditi nameravamo posamično, tako kot se na tem območju gradi že zdaj. V prostor ne posegamo tako kruto, kot nekateri prikazujejo na podlagi prvih informacij," poudarja Žiberna. Ključno je seveda vprašanje, kaj v tej situaciji lahko stori občina. Po besedah župana Sežane in poslanca Zares Davorina Terčona razvoja ne želijo zavreti, a tudi stihijske gradnje ne nameravajo dovoliti, zato bodo v občini zadevo temeljito obravnavali in po potrebi spremenili prostorske akte. Ker je za to potreben čas, je bolj verjeten scenarij, po katerem bo investitor do gradbenega dovoljenja prišel prej, preden bo občina prostorske akte utegnila spremeniti. Po zdaj veljavnih občinskih prostorskih aktih je takšno naselje dovoljeno graditi. Še več. Če je zemljišče zazidljivo, občina investitorju ne sme odreči soglasja k priključitvi na lokalno infrastrukturo, to pa pomeni, da gradnjo lahko le zavlačuje, ne more pa je ustaviti.