Nasilje nad dediščino

Postavitev oglasnega displeja na znameniti stolpnici TR3 buri duhove. Ponoči je displej občutno premočan, saj osvetljuje zgradbe daleč po bregovih Ljubljanice, kar je v nasprotju z vladno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. A še bolj moteče je, da je displej postavljen na stavbi, ki je del sodobne slovenske arhitekturne dediščine. Celoten kompleks Trga republike je namreč delo pokojnega profesorja in akademika Edvarda Ravnikarja. Po mnenju člana izvršilnega odbora Društva arhitektov Ljubljane Mihe Dešmana gre za nekulturen poseg, ki bi ga bilo mogoče preprečiti, če bi bil celoten kompleks Trga republike razglašen za kulturni spomenik: "Pobudo za to smo arhitekti dali že pred časom, a je ministrstvo za kulturo z njo zavlačevalo, ker ni bilo rešeno vprašanje lastništva Trga republike."

Žalostno je, da je to že drugi primer posega v Ravnikarjevo dediščino. Pred šestimi leti je namreč uprava NLB kljub ostremu nasprotovanju arhitekturne stroke do neprepoznavnosti spremenila bančni interier v pritličju stolpnice TR2. Naše preverjanje je razkrilo, da je podjetje Ceeref, ki ima v lasti stolpnico TR3, displej namestilo brez dovoljenja ljubljanske mestne uprave, s čimer je kršilo mestni odlok in pravilnik o oglaševanju. Res je sicer, da so pred namestitvijo pridobili soglasje Ravnikarjevih dedičev in ljubljanskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar vodstvo zavoda pravi, da bodo postopek izdaje soglasja ponovno preverili.