Molk Barbare Brezigar

Premier Janez Janša je svoj dvourni govor pred glasovanjem o zaupnici v parlamentu končal z mislimi, da problem države in slabih rezultatov vlade ni le v novinarjih, pač pa tudi v gospodarskem kriminalu, neraziskanosti tega in nekaznovanju njegovih akterjev. Kdo je kriv za takšno stanje, je pojasnil preteklo soboto: "Moj poziv je veljal tistim institucijam, ki so po zakonu dolžne preganjati kriminal, korupcijo in negativne posledica tega kriminala, da svoje zakonske zadolžitve resno vzamejo." Janša je s tem jasno s prstom pokazal tudi ali celo predvsem na najbolj usposobljen državni organ za boj proti najhujšim oblikam kaznivih dejanj - na tožilstvo. Še posebej na vrhovno državno tožilstvo, kjer se ukvarjajo prav z najzapletenejšimi primeri gospodarskega kriminala.

In kako se je odzvala Barbara Brezigar, zadnje dve leti in pol generalna državna tožilka, prej vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, torej dolgoletna borka na področju, ki ga je Janša izpostavil kot največji trajni lapsus organov pregona? Z urada generalne državne tožilke so poslali presenetljiv odgovor: "Generalna državna tožilka ne komentira niti premierjeve izjave niti vaše interpretacije te izjave".

Zakaj je izjava Brezigarjeve tako zelo presenetljiva? Zato ker ima Brezigarjeva zelo specifičen način komuniciranja z javnostjo: vsakič ko se v javnosti pojavi kritika tožilstva, priredi tiskovno konferenco in izvede protiudar. Poglejmo nekaj svežih primerov. Nazadnje je bilo to lepo vidno, ko je poslanec Milan M. Cvikl od tožilstva zahteval določene podatke o trgovini z orožjem, Brezigarjeva kar ni nehala z izjavami za javnost in tiskovni konferencami. Zadnjo besedo je Brezigarjeva na vsak način hotela imeti tudi v korespondenci z nekdanjim varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom glede primer Strojan. Enako je storila v boju s profesorji ljubljanske Pravne fakultete pred dvema mesecema. Prav v tem primeru pa se skriva dodatni argument v dokaz teze, da je molk Brezigarjeve na Janševe obtožbe odmik od stalne prakse. Generalna državna tožilka je namreč ostro napadla celo profesorje s Pravne fakultete, ki so "za vsaj sporno" označili njeno odločitev, ko je preprečila preiskavo nezakonitega policijskega nadzora romske družine Strojan, ki ga je vodila vladajoča politika. Profesorje je vztrajno zmerjala z "učitelji", jim jemala pristojnost dajanja pravnih mnenj o delu tožilstva in odločno zaključila: "... kot generalna državna tožilka tega ne bom dopustila."