Nova znamenja v slovenskem visokogorju

V slovenskem visokogorju je vse več verskih znamenj, med katerimi prevladujejo krščanski križi. Postavljajo jih na mestih, kjer so nekoč že stala, pa tudi čisto na novo. Med planinci, ki redno obiskujejo hribe, nekateri menijo, da verski simboli tja ne sodijo. Drugi se sprašujejo, kakšna so pravila za postavitev in ali ta dovoljujejo samo krščanska znamenja.

Mateja Gornik Mrvar z ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, da gradbeno dovoljenje za obeležja ni potrebno, ko gre "za enostavne objekte ... če kip oz. spomenik ni višji od 5 m, njegova tlorisna površina pa ne večja od 20 m2 ..." Morajo pa biti izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih določajo prostorski akti: "Če se spominska obeležja gradijo na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe ... investitor mora imeti za zemljišče, na katerem namerava postaviti takšen objekt, lastninsko ali kakšno drugo pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču". Za objekte na zaščitenem območju je potrebno še dovoljenje Agencije RS za okolje, kjer nam je Verica Vogrinčič povedala, da oceno sprejemljivosti posega v naravo pripravi Zavod RS za varstvo narave. Od leta 2003 je bilo tako "za spominska obeležja (kapelica, spomenik, razpelo, križ) izdanih 6 naravovarstvenih soglasij za območje Slovenije, od tega 2 na območju Triglavskega narodnega parka".

Prvi večji križ je leta 1996 na Škrlatici, na kraju, kjer je nekdaj že stal, postavilo Slovensko gorniško društvo Skala. Ker niso pridobili predhodnega soglasja jeseniške Upravne enote, je sledila odločba o rušenju. Kot je ob 80-letnici `Skale' zapisal dr. Anton Jeglič, ki je skupaj s soplezalcema Jane-zom Janšo in Bojanom Pograjcem prišel na idejo o ponovni oživitvi društva, so "zbrali nad 50.000 podpisov podpore zah-tevi, da se odločba o rušenju križa umakne". In uspeli. Tako je šestmetrski križ ostal. Tudi na Mrzlem Vrhu nad Tolminom so "ljubitelji gore" leta 2003, s potrebnimi soglasji, ponovno postavili vsaj petmetrski križ na mestu, kjer naj bi že stal okrog leta 1920. Križi v visokogorju so nedvomno del tradicije. Planinci, ki danes zahajajo v gore, pa zagotovo pripadajo različnim verskim skupnostim, ki jih je pri nas registriranih 43. Če že niso ateisti. Seveda si tudi oni, na podlagi veljavnih pravil, lahko začnejo postavljati svoja znamenja.