Na hrvaškem glasovale tudi "mrtve duše"

Po hrvaških parlamentarnih volitvah prihajajo na dan tudi nekatere nenavadne zgodbe. Tako je Doma Ivanko, hrvaška in bosanska državljanka, ki stalno živi v BiH, uradno oddala svojo glasovnico na volilnem mestu št. 82, v istem volilnem okraju pa je oddala svoj glas tudi Kata Bešker. Zadeva ne bi bila sporna, če bi se Kata sploh udeležila volitev, Doma pa je umrla že pred petimi leti.

Po ocenah Gonga, hrvaške nevladne organizacije, ki je spremljala volitve, je bilo v 11. volilni enoti, v kateri volijo hrvaški državljani s stalnim prebivališčem v tujini (od 280 tisoč v BiH do skupaj 400 tisoč volilnih upravičencev po svetu), kar 20 odstotkov volivcev "mrtvih duš".

Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) očitane nepravilnosti ne motijo, saj je diaspora zanjo volilni bazen, ki ji prinese pet poslanskih mandatov. Druge stranke namreč v tej volilni enoti praktično ne nastopajo. Tudi hrvaški predsednik Stjepan Mesić ni naklonjen 11. volilni enoti, saj meni, da bi morali o predstavnikih ljudstva in predsedniku države odločati državljani, ki živijo na Hrvaškem in plačujejo davke svoji državi. V tem ga podpira tudi največja opozicijska SDP, ki s svojo listo v diaspori sploh ne nastopa.

Tudi minule predsedniške volitve so tudi v Sloveniji pokazale, da glasovanje na tujem in po pošti ni dobro urejeno. Mrtvih duš po volitvah sicer niso našli, prav tako Slovenija ne pozna posebne volilne enote za državljane s stalnim prebivališčem v tujini. Statistika razkriva, da slovenski državljani na tujem niso zelo zagreti volivci, na letošnjih predsedniških volitvah je od 43.079 volilnih upravičencev, ki jim je volilna komisija poslala glasovnice in volilne kartončke, po pošti volilo le 7008 oseb, na diplomatsko-konzularnih predstavništvih pa 2078 volilnih upravičencev. Na tujem je, drugače kot v Sloveniji, s 610 glasovi prednosti zmagal Lojze Peterle.

Da bi se izognili zapletom z volitvami na tujem, slovenska opozicija predlaga natančnejšo določitev rokov za volilne opravke in upoštevanje le tistih glasovnic, prispejo na Državno volilno komisijo do 19. ure na dan glasovanja. Po predlogu naj bi slovenski državljani v tujini, ne glede na to, ali tam stanujejo začasno ali stalno, še naprej glasovali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali po pošti, vendar bi slednji morali interes izkazati s prijavo volilni komisiji. Takšna praksa je bila do zadnjih predsedniških volitev.

Vladajoča koalicija se še ni odzvala na opozicijsko pobudo opozicije, le minister Gregor Virant je dejal, da jo bodo proučili. Sicer pa je vsakršna sprememba volilne zakonodaje zahtevna, kajti sprejeta mora biti z dvema tretjinama poslanskih glasov. Ta pravna varovalka morda nekaterim tudi ustreza. Prav lahko se zgodi, da bodo volilni glasovi iz tujine na bližnjih državnozborskih volitvah odigrali vidnejšo vlogo. Tako kot so jo tudi na Hrvaškem.