Kdo je heker?

Ko je pravosodni minister dr. Lovro Šturm predstavil predlog novega Kazenskega zakonika (KZ), je bil 221. člen z naslovom "Neupravičen vstop v informacijski sistem" povsem enak kot v sedaj veljavnem KZ. V medresorskem usklajevanju pa je ta člen dobil nov naslov "Napad na informacijski sistem", besedno zvezo "neupravičen vstop" je zamenjala beseda "vdor", členu pa je bil dodan še en, peti odstavek. Prav peti odstavek pa je razburil uporabniške in proizvajalske softverske kroge.

Po predlaganem petem odstavku se kaznuje, "kdor poseduje, izdeluje, daje v uporabo, uvaža, izvaža ali drugače zagotavlja pripomočke za vdor v informacijski sistem". Osnovna različica KZ-1 tega kaznovanja ni poznala. Trenutno veljavni KZ sicer v 309. členu vsebuje podobno dikcijo, po kateri se kaznuje, "kdor z namenom izvršitve kaznivega dejanja poseduje, izdeluje, prodaja, daje v uporabo, uvaža, izvaža ali na drug način zagotavlja pripomočke za vdor ali neupravičen vstop v informacijski sistem". Pomembna razlika pa je v tem, da nova dikcija ne vsebuje besedne zveze "z namenom izvršitve kaznivega dejanja". To pa po mnenju določenih poznavalcev iz softverskega sveta lahko pomeni, da je kaznivo že samo posedovanje programov, s katerimi je mogoče vstopanje v programe oziroma "hekanje". Problem je to, da je precej teh programov možno povsem legalno kupiti, nekatere hekerske operacije je mogoče izvajati celo s spletnimi brskalniki, osnovni pripomoček za hekanje pa je seveda kar osebni računalnik.

Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da so spremembe v 221. členu v skladu s Konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti ter da so uvedene na podlagi pripomb Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Avtor pripomb Aleš Završnik odgovarja, da so res upoštevali nekaj njegovih predlogov, recimo glede preimenovanja 221. člena, ne pa glede 5. odstavka: "Tega pa jaz nisem predlagal, sprememba gre ravno v nasprotni smeri, kot bi si želel, ker je preširoka in odpira možnosti za zlorabe." Završnik se strinja, da je predlagana ureditev 221. člena v skladu s Konvencijo Sveta Evrope, ki pa je v tem primeru neživljenjska in slaba. Zakonodajno aktivnost Sveta Evrope namreč izdatno finančno podpira Microsoft, ki ima zato na odločitve vpliv, kar poenostavljeno rečeno po mnenju Završnika pomeni, da Svet Evrope "ščiti interese velikih korporacij, proizvajalk programske opreme, kar gre pogosto tudi na račun temeljnih človekovih pravic".

So pa na ministrstvu še pojasnili, da je kaznivo dejanje iz 221. člena KZ-1 možno storiti le naklepno, zato "navedba besedne zveze 'z namenom uporabe' ni več nujno potrebna". Upamo le lahko, da jo bodo dosledno in vedno pravilno razumeli tudi sodniki, predvsem pa organi pregona, torej tožilci in policisti.