27. 1. 2008 | Mladina 3
Šest let sramote
V Guantanamu zaprt tudi snemalec Al Jazeere
Protest pred ameriško ambasado v Ljubljani
© Luka Novak
Težko je pravzaprav skleniti misli po sedmi obletnici obstoja taborišča Guantanamo, kjer v kletkah životari na stotine "sovražnih borcev", med katerimi najdemo celo otroke. Obletnico so po pričakovanjih obeležile že tradicionalne demonstracije z zahtevo po zaprtju Guantanama, a to na vsakodnevno prakso v taborišču niti ne more vplivati, saj slednje lebdi nekje izven dosega mednarodnega prava. Resnični protesti se medtem odvijajo znotraj zapora.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 1. 2008 | Mladina 3
Protest pred ameriško ambasado v Ljubljani
© Luka Novak
Težko je pravzaprav skleniti misli po sedmi obletnici obstoja taborišča Guantanamo, kjer v kletkah životari na stotine "sovražnih borcev", med katerimi najdemo celo otroke. Obletnico so po pričakovanjih obeležile že tradicionalne demonstracije z zahtevo po zaprtju Guantanama, a to na vsakodnevno prakso v taborišču niti ne more vplivati, saj slednje lebdi nekje izven dosega mednarodnega prava. Resnični protesti se medtem odvijajo znotraj zapora.
Sedmega januarja se je gladovni stavki priključil snemalec televizijske hiše Al Jazeera s sedežem v Katarju, Sami al-Haj (zapornik št. 345), ki je v Guantanamu že od 13. junija 2002. Al Jazeera poroča, da se njegovo zdravstveno stanje, že tako načeto zaradi nenehnih zasliševanj ter mučenj, iz dneva v dan poslabšuje. Njegova zgodba je del ponavljajočega se vzorca. Ameriška vojska ga obravnava kot "sovražnega borca", in ker Ženevska konvencija ne pozna tega termina, si vojska jemlje pravico, da je v Guantanamu brez pravega sojenja. Al-Haj je bil kot snemalec poslan v Afganistan oktobra 2001, da bi pokrival zavezniško vojno proti talibanom. Ko so ga slednji izgnali iz Kandaharja, se je al-Haj s svojo televizijsko ekipo vrnil v Pakistan. Po pridobitvi novega vizuma se je 15. decembra napotil nazaj v Afganistan, takrat pa ga je na meji aretirala pakistanska vojska (njegovo ime je ustrezalo tiralici, ne pa tudi številka potnega lista) in ga pridržala za 23 dni. Snemalca so potem predali ameriškim vojaškim silam. Najprej je bil podvržen sistematičnemu mučenju v zloglasni bazi Bagram, kjer so zasliševalci od njega izsilili priznanje, da Al Kaida in Al Jazeera sodelujeta.
Obtožbe proti al-Haju ostajajo iste, vseskozi nejasne in nedokazane. Ameriška vojska trdi, da je sodeloval pri finančni podpori čečenskih upornikov in Al Kaide, da je snemal propagandno gradivo za Osamo bin Ladna in se ukvarjal s trgovino z orožjem. A po navedbah njegovega odvetnika, Clivea Stafforda Smitha, naj bi Američane že na začetku predvsem zanimale informacije o drugih novinarjih Al Jazeere. V zvezi s tem je leta 2005 na dan prišlo tudi to, da so ameriške pravosodne oblasti leta 2006 al-Haju ponudile izpustitev iz Guantanama in državljanstvo, če bi zanje vohunil pri Al Jazeeri. In ker jih je zavrnil, za to plačuje ceno še naprej.