Zanemarjena ekologija

Pri največjem slovenskem trgovcu - Mercatorju - stane mala plastična vrečka 6 centov, velika plastična 10, papirnata pa 20 centov. Podobno razmerje je tudi pri drugih trgovcih. Zakaj so do okolja bolj prijazne papirnate vrečke vsaj dvakrat dražje od plastičnih? So papirnate vrečke sploh do okolja bolj prijazne od plastičnih? Kaj je najboljša rešitev prekomernega kopičenja predvsem plastičnih nakupovalnih vrečk? Na ministrstvu za okolje in prostor se s temi vprašanji sploh ne ukvarjajo.

V odgovoru na naša vprašanja so namreč že v uvodu zapisali: "Tovrstne strategije sodijo na področje preprečevanja nastajanja odpadkov, ki je bilo v preteklih letih v Sloveniji nekoliko zanemarjeno..." Še dobro, da gre za odgovore domačemu tisku, saj predsedujoča Evropski uniji doslej še niti pomislila ni, da bi v primeru nakupovalnih vrečk lahko šlo za velik okoljevarstveni problem - vsako minuto se na svetu porabi več kot milijon plastičnih vrečk, povprečen Slovenec pa jih letno porabi med 150 in 300. Trenutna politika Evropske unije glede ravnanja z odpadki temelji na konceptu "hierarhija ravnanja z odpadki", kar pomeni, da morajo države članice najprej preprečevati nastajanje odpadkov, v drugi fazi nastale odpadke predelati za nadaljnjo uporabo, šele kot zadnja možnost pa v poštev pridejo strategije odlaganja, skladiščenja in uničevanja odpadkov. Na obzorju pa je že nov dokument, Direktiva o ravnanju z odpadki, ki bo še bolj ambiciozna in restriktivna od veljavne strategije.

Francija je recimo že pred časom pripravila svoj program preprečevanja nastajanja odpadkov in med drugim znatno zmanjšala količino plastičnih vrečk. Vendar pa ima tudi proizvodnja papirnatih vrečk svoje slabosti, zato najbolj napredne strategije predvidevajo predvsem uporabo nekdaj že zelo razširjene vrečke iz blaga ali platna. Prav zato je Irska že leta 2002 uzakonila 0,15 evra davka na vsako do okolja neprijazno vrečko in posledično zmanjšala porabo vrečk za 90 odstotkov, v njihov "zeleni fond" pa se je samo v prvem letu nabralo 7,7 milijona evrov. Na našem ministrstvu za okolje še razmišljajo, kako bi se lotili zagate, ali pa niti to še ne ...