Vladna zapravljivost

Čeprav ministrstva in vladne službe vsako leto zapravijo na sto tisoče evrov za to, da jim zakone in druge prepise pripravljajo zunanji strokovnjaki in zasebna podjetja, namesto da bi jih pripravljali njihovi lastni uslužbenci, komisija za preprečevanje korupcije v teh poslih ni našla dokazov o korupciji. In to kljub dejstvu, da se naročila pogosto nekritično oddajajo prijateljem in političnim somišljenikom, osnutki predpisov pa se pogosto izkažejo kot neuporabni, zaradi česar jih vlada zavrne ali pa povsem spremeni njihovo vsebino.

Predsednik komisije Drago Kos pravi, da bi o korupciji lahko govorili, če bi na primer pri oddajanju naročil prišlo do kršitve zakona o javnem naročanju ali če bi zunanje strokovnjake najemali kljub temu, da bi znotraj državne uprave za to delo imeli dovolj usposobljenega lastnega kadra. Ker ti pogoji niso bili izpolnjeni, o korupciji ni mogoče govoriti. Kar pa seveda ne pomeni, da smo do takšnega zapravljanja proračunskih sredstev lahko tolerantni. Če namreč politična oblast ne bi tako vehementno racionalizirala zaposlenih v državni upravi, s čimer je posegla tudi v bazen tistih strokovnjakov, ki so po ministrstvih in vladnih službah usposobljeni za pripravo predpisov, ji danes proračunskih sredstev ne bi bilo treba porabljati za najem zunanjih avtorjev. Pomagalo bi že to, da bi se v državni upravi poskrbelo za višjo raven znanja in za prenos znanja s starejših na mlajše kolege. Ker se to ne dogaja, v državni upravi izginja zgodovinski spomin glede rešitve posameznih problemov. Takšne okoliščine pa so idealen poligon za zasebne svetovalce, ki na račun slabo usposobljene državne uprave kujejo milijonske dobičke. Po podatkih, ki jih je prejela komisija za preprečevanje korupcije, je skupni znesek vseh naročil v letih 2006 in 2007 znašal 940.774,90 evra. Pri tem je največ denarja porabilo ministrstvo za okolje in prostor, in sicer kar 251.892,74 evra. Sledita mu ministrstvo za pravosodje s 181.200,33 evra in ministrstvo za gospodarstvo s 176.298,03 evra. Zanimivo je, da je skupni znesek precej nižji od tistega, ki smo ga v Mladini izračunali julija lani. Takrat smo namreč ugotovili, da so ministrstva in vladne službe v prvih dveh letih in pol mandata sedanje vlade za najem zunanjih strokovnjakov pri pisanju predpisov zapravili kar 1,8 milijona evrov. Da je komisija prišla do pol nižjega zneska, je mogoče pripisati dvema razlogoma: da je upoštevala drugo časovno obdobje in da ji ni uspelo pridobiti podatkov ministrstva za promet, saj je to ministrstvo po naših podatkih zunanjim strokovnjakom v prvih dveh letih in pol mandata sedanje vlade izplačalo skoraj 430 tisoč evrov.