Molči in teci!

Britansko javnost je pred nekaj dnevi razburila svojevrstna olimpijska afera. Vodstvo Britanske olimpijske organizacije (BOA) je od britanskih atletinj in atletov zahtevalo, da podpišejo pogodbo za OI v Pekingu s posebno klavzulo, ki jim prepoveduje kakršno koli javno komentiranje "

politično občutljivih tem". Vsekakor gre za precedens. Glavni direktor organizacije BOA Simon Clegg sicer trdi, da športnikom ne omejujejo pravice do svobode govora, vendar hkrati vztraja, da je bila k pogodbi dodana eksplicitna klavzula zaradi "občutljivosti gostiteljice Kitajske v zvezi z nekaterimi političnimi zadevami". Ja, gre za zadeve, kot so javne usmrtitve na športnih stadionih, mučenje političnih nasprotnikov, množične nasilne preselitve, zasedba Tibeta in splošno kršenje človekovih pravic od A do Ž. Britanski Guardian poroča o aretacijah in pripiranju disidentov, da se ti ne bi mogli sestati s katerim od 30.000 tujih novinarjev, ki bodo čez pol leta pripotovali v Peking. Zaradi kritik naj bi v organizaciji BOA vendarle omilili sporno klavzulo, vendar navodila ostajajo jasna in sankcije tudi. Športniki, ki bi razžalili kitajski režim, bodo takoj izgnani iz države.

Mednarodna olimpijska listina sicer jasno pravi, da "na olimpijskih prizoriščih ni dovoljena nobena politična, verska ali rasna propaganda". Pa vendarle hkrati med temeljna načela, navedena v isti listini, sodi tudi klavzula, da je "cilj olimpizma s športom omogočati harmoničen razvoj človeka in tako povsod pomagati ustvarjati miroljubno družbo, ki skrbi za ohranitev človeškega dostojanstva".

In Slovenci? Sekretar odbora za vrhunski šport Janko Dvoršak pravi, da slovenske športnice in športniki "do sedaj niso in tudi, vsaj v Pekingu, ne bodo podpisovali posebnih klavzul, ki bi opredeljevale ali prepovedovale kakršne koli politične aktivnosti v času OI", pri čemer se sklicuje na načela olimpijske listine in dodaja, da je treba vprašanje človekovih pravic prepustiti institucijam, ki so za to odgovorne.

Vprašanje pa je, ali je zavzemanje za človekove pravice res oblika športne propagande. Na OI 1968 v Mehiki sta ameriška temnopolta šprinterja Tommie Smith in John Carlos stopila na zmagovalni oder bosa in ob igranju himne ZDA sklonila glavi ter dvignila desni pesti v znak podpore prizadevanjem za državljanske pravice temnopoltih Američanov. Pozneje sta bila zaradi tega suspendirana iz reprezentance in sta morala zapustiti olimpijsko vas. Majhna cena za vpis v zgodovino.