Za dobro stranke?

Na prehodu v volilno leto so se kar tri zunajparlamentarne stranke odpovedale samostojnemu nastopu na jesenskih volitvah. Načini združevanja ali sodelovanja z velikimi strankami so sicer različni, cilj pa je verjetno enak - zagotoviti poslanski stolček vsaj predsedniku male stranke.

Prva se je nadaljnji samostojni politični poti odpovedala Aktivna Slovenija (AS) Francija Keka in tudi dejansko nehala obstajati, saj se je združila s stranko Zares. Kek zagotavlja, da se doslej o kandidaturah nekdanjih AS-ovcev še niso pogovarjali, vendar pa je bivši predsednik postal podpredsednik in bo imel verjetno prednost pri izbiri volilnih okrajev, kjer je izvoljiv. Za Keka se zdi povsem logična izbira Novo mesto. Tam je najbolj prepoznaven, tam je že kandidiral, pa tudi stranka bi si tako v Novem mestu zagotovila dober izid. Pred štirimi leti bi Kek postal poslanec, če bi stranka presegla prag, vendar opozarja, da glede na volilno zakonodajo Novo mesto levim strankam ni najbolj naklonjeno: "Leta 2000 je na primer Gregor Golobič, ki je bil kandidat LDS, dobil več kot 30 odstotkov glasov, vendar to ni zadostovalo za poslansko mesto."

Stranka mladih Slovenije (SMS), nekoč že parlamentarna stranka, katere nezadovoljni člani so kasneje ustanovili AS, bo šla na volitve s SLS. Gre za presenetljiv pakt, saj SMS nikoli ni veljala za desno ali desnosredinsko stranko. Po besedah njenega predsednika Darka Krajnca naj bi združili moči izključno za potrebe jesenskih volitev in na njih nastopili s skupno listo SLS + SMS. Krajnc vztraja, da gre za projekt, ki bo okrepil predvsem njegovo stranko; postala naj bi tako močna, da bo čez štiri leta in pol na volitvah nastopila samostojno in postala parlamentarna stranka. S SLS naj bi v kratkem podpisala celo koalicijsko pogodbo, ki jo bo vezala ves naslednji mandat. Toliko o dolgoročnih ciljih, kratkoročne Krajnc vidi predvsem v parlamentu, kjer naj bi morebitni poslanec SMS deloval v okviru poslanske skupine SLS. Glede svoje kandidature pa pravi: "Verjetno bom kandidiral v dveh okrajih, v svojem domačem v Šentilju in v sosednjem, ker imam največjo podporo. Bo pa težko, saj je tam močna tudi SLS." Predsednik SMS ima odlične možnosti, da postane poslanec. V sporazumu si je namreč izboril, da bo volilni okraj izbiral drugi, takoj za Šrotom.

Tudi pred kratkim ustanovljeni Krščanski socialisti Slovenije (KSS) želijo na dolgi rok ostati samostojni. Sporazum s SD predvideva, da bo od 3 do 5 njihovih članov kandidiralo na listi SD, predsednik Andrej Magajna pa računa, da bo postal poslanec. To je sicer že bil v prvem sklicu državnega zbora, na listi SD pa je kandidiral tudi leta 2000. V četrtem okraju v Ljubljani mu je zmanjkalo zgolj 3,5 odstotka glasov, njegov izid pa je bil podoben strankinemu: "Ob dobrem trendu SD zato z optimizmom pričakujem, da bom jeseni postal poslanec." Kot Kek in Krajnc tudi Magajna poudarja, da mu gre predvsem za dobro stranke, saj bi ta postala prepoznavnejša, če bi imela svojega poslanca ...