22. 2. 2008 | Mladina 7
Nezaželena rešitev
Bo ministrstvo podprlo novelo zakona, s katero se pravice rejencev izenačujejo s pravicami drugih otrok?
Študentka Remzija Hajrizi
© Matej Leskovšek
Novembra lani smo poročali o 21-letni študentki iz Maribora Remziji Hajrizi, ki je od 14. leta živela v rejništvu, potem pa ji je Center za socialno delo Maribor sporočil, da pravice do rejnika nima več, ker naj bi bila kot polnoletna oseba že dovolj zrela za samostojno življenje. Remzija se je čez noč znašla pred vprašanjem, ali naj zato, da se bo lahko preživljala, žrtvuje študij in se zaposli. Takrat namreč ni prejemala niti otroškega dodatka, niti štipendije, niti kakšne druge oblike pomoči. Vprašanje je sicer, zakaj ji center za socialno delo po prekinitvi pogodbe z dotedanjo rejniško družino ni našel kakšne druge rejniške družine, čeprav bi to v skladu z zakonodajo lahko storil. Direktor mariborskega centra Jožef Tivadar je novembra pojasnil, da primer ni takšen, kot ga prikazuje Remzija, zaradi varovanja osebnih podatkov pa o podrobnostih ni želel govoriti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 2. 2008 | Mladina 7
Študentka Remzija Hajrizi
© Matej Leskovšek
Novembra lani smo poročali o 21-letni študentki iz Maribora Remziji Hajrizi, ki je od 14. leta živela v rejništvu, potem pa ji je Center za socialno delo Maribor sporočil, da pravice do rejnika nima več, ker naj bi bila kot polnoletna oseba že dovolj zrela za samostojno življenje. Remzija se je čez noč znašla pred vprašanjem, ali naj zato, da se bo lahko preživljala, žrtvuje študij in se zaposli. Takrat namreč ni prejemala niti otroškega dodatka, niti štipendije, niti kakšne druge oblike pomoči. Vprašanje je sicer, zakaj ji center za socialno delo po prekinitvi pogodbe z dotedanjo rejniško družino ni našel kakšne druge rejniške družine, čeprav bi to v skladu z zakonodajo lahko storil. Direktor mariborskega centra Jožef Tivadar je novembra pojasnil, da primer ni takšen, kot ga prikazuje Remzija, zaradi varovanja osebnih podatkov pa o podrobnostih ni želel govoriti.
Zgodba je nedavno dobila nadaljevanje. Remzijin primer je spodbudil poslanko stranke Zares Majdo Širca, da je v državni zbor vložila predlog za spremembo 40. člena zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Širčeva predlaga, da bi zakon spremenili tako, da bi bila po novem dolžnost centra za socialno delo, da kadar rejenec po dopolnjenem 18. letu starosti nadaljuje šolanje, ugotovi, da je nadaljevanje njegovega bivanja v rejniški družini v njegovo korist. Center bi bil torej prisiljen polnoletnim rejencem, ki se še šolajo in so ostali brez rejniške družine, najti novo družino. S tem bi pravice otrok, ki bivajo pri rejnikih, izenačili s pravicami šolajočih se otrok, za katere morajo starši skrbeti do 26. leta.
Ima predlagana novela realne možnosti za sprejetje? Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da je podaljšanje rejništva zaradi šolanja otrok po 18. letu urejeno že s sedanjim zakonom. Ta dejansko določa, da lahko ostane rejenec v rejniški družini tudi po dopolnjenem 18. letu, če ima motnje v telesnem ali duševnem razvoju ali če se šola. Od 1180 otrok, ki so zdaj v rejništvu, je kar 267 otrok starejših od 18 let in jim je bilo rejništvo podaljšano zaradi šolanja. A takšna skrb za šolajoče se rejence, kot rečeno, vseeno ni zakonska obveza, pač pa je odvisna od volje centrov za socialno delo. Da ministrstvo predlagane novele najverjetneje ne bo podprlo, se je pokazalo tudi na ponedeljkovem sestanku med Širčevo in ministrico Marjeto Cotman. Na sestanku so strokovni sodelavci z ministrstva menili, da bi lahko predlagana novela privedla do zlorab rejniškega položaja. Širca odgovarja, da je takšen argument prej izgovor kot izraz dejanskih težav.