Kaj se dogaja v naših zaporih?

Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) je v soglasju s slovensko vlado pred tednom dni javno objavil poročilo o svojih ugotovitvah ob obisku naših zaporov, azilnih centrov ter policijskih postaj med 31. januarjem ter 8. februarjem leta 2006. Obsežno poročilo sicer ne pomeni velike graje za Slovenijo; večina priprtih, s katerimi so se srečali predstavniki CPT, je zatrdila, da so z njimi pazniki in policisti ravnali korektno, z izjemo nekaj navedb o pretirani uporabi sile, pretepanju in zmerjanju.

Pa vendarle poročilo izpostavlja hudo zadrego za naše represivne organe, saj navaja, da naj bi v slovenskih zaporih in na policijskih postajah večkrat prišlo do mučenja. Gre za obliko torture, znane kot banana položaj, ko človeku nataknejo lisice na zapestja ter gležnje, jih med seboj povežejo za njegovim hrbtom in ga za daljši čas pustijo ležati na tleh. To tehniko naj bi uporabljali za umiritev ljudi. CPT posebej izpostavlja primer koprskega zapora, kjer so celo pazniki potrdili, da uporabljajo "to metodo brzdanja". Delegacija CPT ugotavlja, da je bila v enem izmed tovrstnih primerov, in sicer oktobra 2005, človeku celo zlomljena roka. V odgovoru slovenske vlade (odgovor je priložen poročilu CPT) je navedeno, da je bila v z zvezi s tem izvedena uradna preiskava, ki je pokazala, da "v tem primeru ni bilo nobene potrebe za uporabo lisic, kaj šele da bi morali priprtemu vkleniti roke in noge za njegovim hrbtom". Uprave zaporov, je zapisano, so dobile jasna navodila, naj se t. i. banana položaji v prihodnje več ne izvajajo.

A poleg zaporov naj bi se te oblike mučenja po navedbah CPT izvajale tudi v celicah policijskih postaj. Policija je v odgovoru poročilu zapisala, da so začudeni nad tovrstnimi trditvami, saj niso dobili nobenih pritožb, naši policisti tudi niso izučeni v tehnikah banana položajev itd. Pozornost pa pritegne to, da pred tem policija uporabi izjemno zanimiv izgovor za prekomerno uporabo sile z razlago, da "zaradi posebne narave policijskega dela vedno obstaja možnost nepooblaščenega in pretiranega posega v človekove pravice ali osnovne svoboščine". Takšno stališče policije je seveda nesprejemljivo.

V uradu varuhinje človekovih pravic o tem pravijo: "Policija je zavezana zagotavljati učinkovito varovanje in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Dodajamo, da mora biti uporaba prisilnih sredstev vedno sorazmerna in seveda zakonita. Neupravičeno in prekomerno poseganje v človekove pravice ni dopustno in je že izven okvirov dovoljenega."