Ljubljana ostaja brez mestnega kolesa

Župan britanske prestolnice Ken Livingstone je te dni za poletje 2010 napovedal uvedbo brezplačne izposoje mestnih koles kot način zdravega urbanega življenja in prispevek h globalni odgovornosti do okolja. Seveda je treba to odločitev razumeti tudi kot zavezanost evropskim strategijam za zajezitev emisij toplogrednih plinov. Projekt bo londonske davkoplačevalce v desetih letih olajšal za dobrih 700 milijonov evrov, sistem naj bi sprva razpolagal s šest tisoč kolesi, izposojevališči med West Endom in londonskim Cityjem, tak mega proračun pa naj bi zagotovil tudi gradnjo mreže varnih kolesarskih povezav mesta s predmestji. Število dnevnih voženj s kolesom naj bi tako v Londonu do leta 2025 z manj kot pol milijona poskočilo na 1,7 milijona in bi pomenilo kakih 5 odstotkov vseh dnevnih "premikov" v mestu.

Livingstone ne skriva, da se je za projekt odločil, ker se je lani uvedeni sistem Vélib' v Parizu izkazal za uspešnico, še toliko bolj, ker mesta ni stal niti centa, prinašal pa mu bo 3 milijone in pol evrov letne koncesnine. Župan Delanoë je namreč enemu vodilnih svetovnih podjetij s področja urbane opreme in zunanjih reklamnih površin, JCDecauxu, podelil koncesijo za upravljanje z njimi, v zameno pa je JCDecaux pariške ulice opremil s skoraj 1300 izposojevališči in kar 20 tisoč mestnimi kolesi. Vélib' (vélo je kolo, liberté pa svoboda) je že v prvih sedmih mesecih začelo uporabljati 160 tisoč Parižanov in obiskovalcev mesta, saj dnevna "naročnina" stane en evro, tedenska pet, letna pa le 29 evrov. Sistem deluje tako, da si uporabnik na avtomatu najprej zagotovi kartico, s katero na enem od izposojevališč, ki so drugo od drugega oddaljena le 300 metrov, brezplačno vzame posebej oblikovano, 22-kilogramsko kolo in ga pred iztekom 30 minut vrne na izposojevališču, ki je najbližje njegovemu cilju. Uporabniki kolesa tako večinoma vračajo že v 22 minutah, ker so zamudnine drage, to pa zagotavlja stalno zadostno število koles na izposojevališčih.

Ker ministru Podobniku uhajajo izjave o uvedbi posebnih taks za vse, ki se bodo želeli z avtom pripeljati v prestolnico, nas je zanimalo, kako daleč je Ljubljana pri projektu mestnega kolesa. Vodja mestnega odseka za mednarodne odnose in protokol Zdenka Šimonovič koordinira ljubljansko kandidaturo za vključitev v evropski projekt CIVITAS, katerega cilj je tudi posodobitev in povečanje učinkovitosti mestnega potniškega prometa in dostave blaga z okolju prijaznejšimi vozili. Šimonovičeva pojasnjuje, da so na MOL-u pariški primer proučili, da pa za Ljubljano zaradi povezanosti z oglaševanjem ni primeren in da iščejo druge rešitve.

Ljubljana pa ostaja brez mestnega kolesa, čeprav bi to v sezonskih mesecih znatno razbremenilo javni promet, olajšalo prihod v center mesta in preživljanje časa v njem vsem tistim, ki v Ljubljano vsak dan prihajajo z avtobusi in vlaki, turistom in Ljubljančanom pa mesto še bolj približalo.