Pragmatični molk predsedujoče

Ameriški predsednik George Bush je pred nekaj tedni vložil veto na zakon, s katerim je kongres želel prepovedati nekatere sporne oblike zasliševanja, med njimi na primer simuliranje utapljanja (t. i. waterboarding). Svojo odločitev je obrazložil z izjavo, da bi omenjeni zakon onemogočil eno od najbolj učinkovitih orodij v boju proti terorizmu. Evropska unija ob tem ni trznila. Zunanji ministri z Dimitrijem Ruplom na čelu niso poskočili v bran človekovim pravicam, kot bi to verjetno storili v primeru kakšne druge države.

Dvoličnost ZDA, ki na eni strani v vsakoletnem poročilu o človekovih pravicah kritizirajo druge države, na drugi pa si ameriški predsednik dovoli nasprotovati popolni prepovedi mučenja pod pretvezo boja zoper terorizmu, je zmotilo poslanko Barbara Žgajner Tavš, ki je zato na vlado in ministra za zunanje zadeve naslovila poziv, naj obsodita sporno ravnanje ameriških oblasti. Odgovor, ki so ga pripravili na zunanjem ministrstvu, je zelo "diplomatski". Kot zatrjujejo, Slovenija v svoji zunanji politiki namenja veliko pozornosti problematiki spoštovanja človekovih pravic, preprečevanje mučenja pa je ena glavnih prioritet Evropske unije. "EU spremlja stanje po posameznih državah in se odzove na kršitve mednarodnih norm in standardov." Poudarjajo, da se o problematiki uporabe mednarodnega humanitarnega prava v boju proti terorizmu redno pogovarjajo z ameriškimi oblastmi. "Dialog tako prispeva k boljšemu razumevanju stališč ZDA in EU, predvsem pri vprašanju, kako v boju proti terorizmu zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava, še posebej prava človekovih pravic." Prepričani so, da prizadevanja v dialogu z ZDA pozitivno prispevajo k splošnemu trendu omejevanja tovrstnega ravnanja. Na naše dodatno poizvedovanje so nam zatrdili, da ni res, da tega vprašanja EU ni izpostavila. "Članice EU so predstavnike ZDA tudi večkrat vprašale, ali in zakaj se bo (naj bi se) predsednik poslužil veta v primeru zakona, ki opredeljuje zasliševalne tehnike. V samo pravico veta pa se ne more spuščati nobena država, saj gre za dejanje, ki ga določa ustava ZDA v zakonodajnem postopku."

Žgajner Tavševa pa je prepričana, da odgovor zunanjega ministrstva kaže na neodločno zunanjo politiko naše države do aktualnih mednarodnih vprašanj in da v tem kontekstu poteka tudi predsedovanje Slovenije EU, ki gre bolj v smeri operativnega vodenja kot pa dajanja in prevzemanja pobud. "Sramotno je, da si slovenska politika ne upa izraziti uradnega stališča do tega vprašanja in vsaj kot predsedujoča zavzeti stališča, ki ne nazadnje povzema sklepe Sveta EU o popolni prepovedi mučenja in drugih oblik nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali kaznovanja."